Page 394 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Nataša Pivk, Nives Kovač in Nataša Dolenc

Preglednica 3 Pogostost vključevanja sodobnih okoljskih tem
Teme Pogostost izvajanja (f) M SD
    
Svetlobno onesnaževanje , , , , , , ,
Zvočno onesnaževanje , , , , , , ,
Onesnaževanje zraka , , , , , , ,
Ozonska luknja , , , , , , ,
Ravnanje z odpadki , , , , , , ,
Invazivne vrste , , , , , , ,
Podnebne spremembe , , , , , , ,
Opombe 1 – nikoli, 5 – zelo pogosto. n = 255.

podnebne spremembe (M = 3,37). Takšna prisotnost teh vsebin je pričako-
vana, saj gre za teme, ki so že dolgo v središču okoljskega ozaveščanja in
javnega diskurza, pogosto izpostavljene tudi v množičnih medijih. Po drugi
strani pa se druge okoljske problematike, kot so svetlobno in zvočno onesna-
ževanje, ozonska luknja in problematika invazivnih vrst, kljub svoji aktualno-
sti in globalnemu pomenu, v pedagoški praksi obravnavajo manj pogosto. To
kaženapotreboposistematičnejšemvključevanjuaktualnihokoljskihvsebin
v predšolsko vzgojo, saj se z zgodnjim seznanjanjem z različnimi okoljskimi
problematikami krepi otrokova občutljivost do okolja in razvija pozitiven od-
nos do narave ter hkrati prispeva k večji okoljski ozaveščenosti otrok (Dolenc
Orbanić in Kovač, 2021).

Metode, pristopi in pripomočki pri izvedbi naravoslovnih dejavnosti
Preučevali smo tudi, katere metode, didaktične pristope in učna sredstva
vzgojitelji najpogosteje uporabljajo pri načrtovanju in izvedbi naravoslovnih
dejavnosti.
Vzgojitelji pri izvajanju naravoslovnih dejavnosti najpogosteje uporabljajo
učno metodo raziskovanja (82,7), ki otrokom omogoča, da preko samostoj-
nega odkrivanja, opazovanja in eksperimentiranja pridobivajo temeljna na-
ravoslovna znanja in razvijajo raziskovalne veščine (preglednica 4). Zelo po-
gosti sta tudi metodi igre (72,2) in pogovora (69,8), kar poudarja pomen
aktivnega vključevanja otrok ter socialne interakcije pri učenju. Igra pred-
stavlja ključno dejavnost za celosten razvoj otroka, saj spodbuja kognitivne,
socialne in čustvene procese. Z dejavno vključenostjo v igro otrok raziskuje
okolje, preizkuša hipoteze, razvija problemsko mišljenje, ločuje med domiš-
ljijo in realnostjo ter uravnava čustva (Ministrstvo za vzgojo in izobraževa-
nje in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2025). Pogosta uporaba metode

394