Page 390 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Nataša Pivk, Nives Kovač in Nataša Dolenc

nosti za načrtovanje in izdelavo kakovostnih didaktičnih materialov, ki pod-
pirajo spodbudno učno okolje (Abayana idr., 2021).
Z lastnim zgledom in s premišljenim pedagoškim delom vzgojitelj po-
membno prispeva k oblikovanju otrokovega odnosa do narave, zdravja in
trajnostnega ravnanja. S praktičnimi dejavnostmi ter z uporabo ustreznih uč-
nih pristopov in pripomočkov spodbuja razumevanje naravoslovnih koncep-
tov, razvija naravoslovno pismenost in krepi odgovoren odnos do naravnega
ter družbenega okolja. Tako otrokom pomaga graditi temelje za trajnostno
naravnano prihodnost.

Namen in cilji raziskave
Namen raziskave je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način vzgojitelji
v slovenskih vrtcih vključujejo ter uresničujejo cilje s področja narave. Po-
sebno pozornost smo namenili raziskavi pristopov in uporabi pripomočkov
pri izvajanju naravoslovnih dejavnosti ter spoznavanju okoljske problema-
tike s predšolskimi otroki.
Cilji raziskave so:

– ugotoviti,kateretemespodročjanaravevzgojiteljinajpogostejeobrav-
navajo skozi dejavnosti;
– ugotoviti, v kolikšni meri vzgojitelji v načrtovane dejavnosti vključujejo
aktualne naravoslovne in okoljske vsebine poleg kurikularno predpisa-
nih ciljev s področja narave;
– ugotoviti, katere pristope vzgojitelji najpogosteje uporabljajo in s ka-
terimi pripomočki si pomagajo pri izvajanju;
– ugotoviti, v kolikšni meri se vzgojitelji dodatno izobražujejo na pod-
ročju naravoslovja ter kako ocenjujejo svojo strokovno usposobljenost
in kompetentnost s področja naravoslovja.

Metodologija
Uporabili smo kvantitativno, neeksperimentalno, empirično raziskovanje.

Raziskovalni vzorec
V raziskavo smo vključili 255 diplomiranih vzgojiteljev, ki so bili v šolskem letu
2023/2024 zaposleni v javnih in zasebnih slovenskih vrtcih. Te smo iz posa-
meznih regij izbrali naključno s seznama vseh vrtcev v Sloveniji.
Večina vzgojiteljev, ki so sodelovali v raziskavi, ima visokošolsko izobrazbo
prve stopnje, kar predstavlja 67,50 vseh anketirancev. Nekaj manj kot pe-
tina sodelujočih (16,08) ima pridobljeno višješolsko izobrazbo. Med sode-

390