Page 392 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Nataša Pivk, Nives Kovač in Nataša Dolenc

Preglednica 1 Število (f) in strukturni odstotek (f) anketiranih glede na delež izvajanja
naravoslovnih dejavnosti s področja narave
Delež izvajanja ()     >
f     
f , , , , ,
Opombe n = 255.

Večina anketiranih vzgojiteljev izvaja naravoslovne dejavnosti s področja
narave v obsegu med 30 in 50 (preglednica 1), kar nakazuje aktivno vklju-
čevanje naravoslovnih vsebin v pedagoško delo. Pri 15,69 anketirancev pa
delež presega 70, kar kaže na visoko vključevanje naravoslovnih vsebin v
vsakodnevno vzgojno-izobraževalno delo.
Zanimiv in hkrati spodbuden je tudi podatek, da je delež tistih, ki nara-
voslovnim vsebinam ne namenjajo zadostne pozornosti, izjemno majhen
(2,74). Iz tega sklepamo, da večina anketiranih prepoznava pomen zgod-
njega naravoslovnega izobraževanja, saj naravoslovne vsebine učinkovito
integrirajo v širši kurikularni kontekst. Zgodnje izkušnje otrok z naravo imajo
dolgoročen vpliv na njihovo vrednotenje in odnos do okolja, zato je vključe-
vanje naravoslovno-okoljskih vsebin v kurikulum vrtcev ključnega pomena.
Takšno izobraževanje predstavlja temelj za kasnejšo aktivno participacijo
otrok v in z okoljem (Katalinič, 2010).
Pri podrobnem pregledu pogostosti izvajanja posameznih tem, povezanih
s kurikularnimi cilji s področja narave, smo ugotovili, da anketirani nekaterim
temam posvečajo več pozornosti kot drugim. Iz preglednice 2 lahko razbe-
remo, da več kot tri četrtine anketiranih vzgojiteljev v vzgojno-izobraževalne
dejavnosti zelo pogosto vključujetemo skrbzazdravje(M=4,78),karpotrjuje
visoko stopnjo njene prisotnosti in pomembnosti. Prav tako so pogosto za-
stopane vsebine, povezane s spoznavanjem gibanja (M =4,39),zravnanjem
zodpadki (M = 4,36) in s spoznavanjem vremenskih pojavov (M =4,34), kar
kaže na močno vpetost teh tematik v pedagoško prakso vrtcev. Nasprotno pa
so teme, kot sta razvoj človeka (npr. nastanek otroka; M = 2,77) in spoznavanje
zvoka (M = 2,52), vključene bistveno redkeje, kar lahko nakazuje bodisi večjo
zahtevnost pri obravnavi abstraktnejših pojmov bodisi nižjo raven usposob-
ljenosti vzgojiteljev za podajanje tovrstnih tem.
Zgodnje spoznavanje naravoslovnih vsebin, vključno s kompleksnejšimi
ali abstraktnejšimi koncepti, pomembno prispeva k prehodu od intuitivnega,
pogosto neznanstvenega razumevanja sveta k oblikovanju znanstvenih poj-
mov in konceptov. Takšen razvoj mišljenja v predšolskem obdobju ne vpliva
le na pozitiven odnos otrok do naravoslovja v nadaljnjem izobraževanju,

392