Page 388 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Nataša Pivk, Nives Kovač in Nataša Dolenc

lje, ki znajo posredovati znanje in razvijati veščine, kot sta raziskovanje in
reševanje problemov (Campbell idr., 2015). Pomembnost vključevanja nara-
voslovnih vsebin v predšolsko obdobje poudarjajo tudi mednarodni doku-
menti o naravoslovnem izobraževanju, saj zgodnje poučevanje naravoslovja
pomembno vplivajo na otrokovo razumevanje sveta (Siry in Gorges, 2020).
Ključnega pomena za razumevanje sveta, sprejemanje premišljenih odloči-
tev ter aktivno in odgovorno sodelovanje posameznikov v sodobni družbi je
naravoslovna pismenost. Vključuje znanje, spretnosti in stališča do naravo-
slovja ter zmožnost uporabe naravoslovnih vsebin pri razlagi pojavov, reše-
vanju problemov, pridobivanju novega znanja in oblikovanju zaključkov na
podlagi preverjenih empiričnih dejstev. Poleg tega zajema tudi razumevanje
naravoslovja kot znanstvene metode raziskovanja ter ozaveščenost o vplivu
znanosti in tehnologije na družbo ter posameznikovo vsakdanje življenje
(Bačnik in Slavič Kumer, 2022). Naravoslovno pismeni posamezniki so zmožni
kritično presojati informacije, se zavestno odzivati na okoljske in družbene iz-
zive ter aktivno prispevati k oblikovanju odgovornih odločitev. Pri tem razvi-
jajo logično mišljenje ter veščine za reševanje kompleksnih problemov in so-
delovalno delo – vse to pa predstavlja temeljne zmožnosti za življenje in delo
v hitro spreminjajoči se družbi, ki se sooča s številnimi globalnimi problemi,
kot so podnebne spremembe, izčrpavanje naravnih virov, izguba biotske ra-
znovrstnosti, naraščajoča socialna neenakost, netrajnostni gospodarski mo-
deli, demografske spremembe in vse večja urbanizacija (Bačnik in Slavič Ku-
mer, 2022; Klemenčič idr., 2023; Almeida idr., 2023; Sjöström, 2024). Ti problemi
ogrožajo uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Pojem trajnostni razvoj
danes vključuje tri razsežnosti: (a) okoljsko – ki zajema varovanje naravnega
okolja, trajnostno upravljanje virov in odzivanje na podnebne spremembe;
(b) gospodarsko – usmerjeno v prehod na trajnostne, pravične in zelene go-
spodarske modele; c) družbeno – ki vključuje spodbujanje enakosti, socialne
pravičnosti in trajnostnega življenjskega sloga (Zavod Republike Slovenije za
šolstvo, 2023).
Raziskave kažejo, da je prav zgodnje otroštvo ključno obdobje za razvoj
trajnostnih vrednot in vedenj. Otroci lahko s primernim vodenjem in izobra-
ževanjem že v najzgodnejših letih razvijejo okolju prijazna ravnanja (Nian,
2024). V predšolskem obdobju lahko otroci razvijejo osnovno ozaveščenost o
okolju, kritično in ustvarjalno razmišljanje, socialne vrednote ter odgovorno
ravnanje. Zato ima prav okoljska vzgoja v predšolskem obdobju ključno
vlogo pri oblikovanju temeljev za trajnostno ravnanje. Okoljska vzgoja, ki
predstavlja pomemben vidik vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj
(VITR), je bila že leta 1970 na mednarodni ravni opredeljena kot proces, ki

388