Page 364 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Nika Konestabo in Eda Birsa

ljeni ali zavestno vključeni v načrtovanje likovnih dejavnosti, temveč se vklju-
čijo posredno, npr. skozi izbiro likovnih materialov, pogovor z otroki ali od-
ziv na določeno situacijo v skupini. Nekatere vzgojiteljice pa so povedale, da
trajnostne prakse vključujejo sistematično in redno, pri čemer se trajnostne
vsebine navezujejo na vsakodnevno likovno ustvarjanje. V teh primerih so
bili cilji dejavnosti pogosto povezani z rabo recikliranih materialov, razmisle-
kom o potrošnji in s pogovorom o vrednotah, kot so odgovornost, skrbnost
in sodelovanje. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi Marianthi Kalafati idr.
(2024), ki navajajo, da trajnostnost v pedagoški praksi pogosto izpostavlja le
okoljsko dimenzijo.
Rezultati raziskave kažejo, da vzgojiteljice trajnostne prakse v likovne de-
javnosti najpogosteje vključujejo preko izbire različnih (likovnih) materialov,
pri čemer izpostavljajo predvsem uporabo odpadnih in naravnih materialov.
Kot najpogosteje uporabljen trajnostni material so navedle različne oblike
odpadne embalaže, kot so karton, časopisi, revije, plastične plastenke, zama-
ški idr. Poleg tega pogosto uporabljajo tudi naravne materiale, kot so les, ka-
mni, plodovi in naravna barvila. Pri tem so izpostavile:

– Z otroki in starši smo zbirali odpadno embalažo ... kartonaste škatle,
revije, časopise, zamaške ipd. in iz tega smo potem izdelali svoje mesto.
– Zunaj so otroci iskali različen naravni material, potem pa so skupaj
ustvarjali skupno sliko iz naravnih materialov.

Pogosto se te materiale uporablja v različnih likovnih tehnikah in na različ-
nih likovnih področjih. Vzgojiteljice so največkrat omenile oblikovanje pro-
stora z uporabo montažnih in ploščatih materialov, tehnike sestavljanja ter
lepljenja, kiparstvo z naravnimi materiali in risanje ter slikanje z uporabo na-
ravnih pigmentov ali izdelavo kolažev iz papirja. Povedale so:

– V gozdu smo nabirali jesenske plodove, s katerimi smo nato slikali. V
škatlo smo dali različne plodove, dodali barvo, nato pa plodove kotalili,
da so puščali sledi.
– Ustvarjali smo figure iz kamenčkov in vej. Otroci so zelo uživali v tem,
da sami poiščejo material in nato iz njega nekaj ustvarijo.

Pri tem so dejavnosti pogosto potekale tudi na prostem, kjer so imeli otroci
možnost raziskovanja naravnega okolja ter razvijanja občutka povezanosti
z njim, o čemer sta pisali tudi Dizar Ercivan Zencirci in Sibel Sönmez (2022).
Vzgojiteljice so posebej izpostavile pomen ponovne uporabe materialov, pri

364