Page 366 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Nika Konestabo in Eda Birsa

kako bi sploh lahko take dejavnosti izvajala. Potem izvajam vedno podobne
dejavnosti in se ponavljam.«
Nekatere vzgojiteljice so izpostavile tudi pomisleke v zvezi s higieno in z
varnostjo likovnih ter drugih materialov, saj določeni odpadni materiali niso
primerni za uporabo zaradi možnih zdravstvenih tveganj. Tovrstna opozorila
so upravičena in skladna s strokovnimi priporočili glede uporabe odpadnih
materialov v predšolski vzgoji, ki poudarjajo pomen varnosti, čistoče in ustre-
zne priprave materialov pred vključevanjem v vzgojno-izobraževalni proces
(Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, 1999).
V raziskavi smo vzgojiteljice povprašali tudi o tem, kaj bi po njihovem mne-
nju pripomoglo k pogostejši in h kakovostnejši vključitvi trajnostnih praks
v likovne dejavnosti. Kot osrednji predlog so izpostavile potrebo po dodat-
nem strokovnem izobraževanju, ki bi temeljilo predvsem na konkretnih pri-
merih dobre prakse. Opozorile so, da na tem področju primanjkuje ustreznih
didaktičnih smernic, kakovostnih priročnikov in praktičnih napotkov, ki bi jim
olajšali načrtovanje in izvedbo likovnih dejavnosti s trajnostno vsebino. Ti
rezultati ponovno potrjujejo, da bi vzgojiteljice pri vključevanju trajnostnih
vsebin potrebovale več sistematične strokovne podpore, predvsem v obliki
ciljno zasnovanih in vsebinsko usmerjenih usposabljanj, ki bi jim omogočila
učinkovitejše prepoznavanje priložnosti za trajnostno vzgojo s pomočjo li-
kovne umetnosti. Iz odgovorov je razvidno tudi, da obstaja potreba po te-
meljitejšem razumevanju koncepta trajnostnega razvoja in njegove vloge v
vzgojno-izobraževalnem procesu. Brez jasne predstave o tem, kaj trajnostni
razvoj pomeni in zakaj je pomemben, je težko razvijati smiselne, premišljene
in usklajene pristope, ki bi prispevali k celostni obravnavi trajnostnih tematik
v predšolskem obdobju, na kar so opozorili tudi različni strokovnjaki (Bravo-
Fuentes idr., 2025; Ercivan Zencirci in Sönmez, 2022; Hedefalk idr., 2015; Karls-
son Häikiö, 2020).

Zaključek
V prispevku smo obravnavali več ključnih vidikov vključevanja trajnostnega
razvoja v likovne dejavnosti, pri čemer nas je zanimalo, kako vzgojiteljice ra-
zumejo pojem trajnostni razvoj, kako vključujejo trajnostne prakse ter s kak-
šnimi izzivi se pri tem srečujejo. Izhajali smo iz prepoznane potrebe po zgod-
njem razvijanju trajnostnih kompetenc pri predšolskih otrocih ter teoretič-
nega izhodišča, da lahko umetniško izražanje, zlasti likovno, pomembno pris-
peva k spodbujanju ustvarjalnega mišljenja ter trajnostno naravnanega de-
lovanja. Raziskava je pokazala, da vzgojiteljice trajnostni razvoj večinoma ra-
zumejo predvsem skozi okoljski vidik, medtem ko sta socialna in ekonomska

366