Page 362 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 362
Nika Konestabo in Eda Birsa
Nadalje smo izvedli integracijo ugotovitev, pri čemer smo oblikovali tri vse-
binske kategorije, ki predstavljajo osrednje tematske sklope raziskave (Ma-
žgon, 2008; Mesec, 1998; Vogrinc, 2008). Nanašajo se na razumevanje traj-
nostnega razvoja med vzgojitelji, vključevanje trajnostnih praks v likovne
dejavnosti in izzive, povezane z integracijo trajnostnih vsebin v predšolsko
vzgojo. Za pojasnitev obravnavane problematike smo v posamezno katego-
rijo vključili nekatere dobesedne navedbe vključenih v raziskavo. Pri izvedbi
intervjujev smo upoštevali tudi načela konsenzualne validacije (Onwuegbu-
zie in Leech, 2006; Williams in Hill, 2012), pri čemer so imele vzgojiteljice mož-
nost vpogleda v zbrane podatke ter preverjanja njihove skladnosti z lastnimi
izraženimi mnenji in stališči.
Rezultati in razprava
V nadaljevanju predstavljamo ključne ugotovitve raziskave, do katerih smo
prišli s kvalitativno analizo.
Razumevanje pojma trajnostnega razvoja
Z raziskavo smo želeli preučiti razumevanje pojma trajnostni razvoj in nje-
govo vključevanje v likovne dejavnosti. Analiza odgovorov je pokazala, da
se je večina vključenih pri opisu pojma osredotočila predvsem na okoljski vi-
dik trajnostnega razvoja. Vzgojiteljice so poudarjale skrb za naravo, varova-
nje okolja, ločevanje odpadkov ter zmanjševanje onesnaževanja kot ključne
sestavine trajnostnega ravnanja. Povedale so:
– Pri trajnostnem razvoju gre za skrb in varovanje okolja, da ga takšnega
oz. še boljšega pustimo tudi našim otrokom.
– Otrokom skušam pokazati, da lahko tudi s starim papirjem ali odpad-
no embalažo ustvarjamo likovna dela, ne da bi dodatno obremenjevali
okolje.
– Gre za neko ravnanje ljudi, tudi pri umetniškem ustvarjanju, ki ne uni-
čuje ali pa kako drugače škoduje okolju.
Takšno razumevanje je skladno z ugotovitvami številnih raziskav (Hedefalk
idr.,2015; Kalafati idr.,2024; Sivevska idr.,2025),kiopozarjajo, da se trajnostni
razvoj v pedagoški praksi in raziskovalni literaturi pogosto omeji le na okolj-
ski vidik,medtemko socialni in ekonomski vidik ostajatamanjprepoznanaali
premalo izpostavljena. Podobno omejeno razumevanje trajnostnega razvoja
je zaznati tudi v širšem družbenem prostoru, kjer gre pogosto za omejenost
na okoljsko odgovornost in ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov na
362

