Page 361 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Vključevanje trajnostnih praks v likovne dejavnosti predšolskih otrok

trajnostnega razvoja med vzgojitelji ter v njihove prakse vključevanja trajno-
stnih vsebin v likovne dejavnosti v predšolskem obdobju:

1. Kako vzgojiteljice predšolskih otrok razumejo pojem trajnostni razvoj?
2. Kako pogosto in na kakšne načine vzgojiteljice predšolskih otrok v li-
kovne dejavnosti vključujejo trajnostne prakse?
3. Skaterimiizzivisevzgojiteljicesoočajoprivključevanjutrajnostnihvse-
bin v likovne dejavnosti v predšolskem obdobju?

Metodologija
Zaboljšerazumevanjemnenjin stališčvzgojiteljevo vključevanjutrajnostnih
vsebin v likovne dejavnosti smo izvedli kvalitativno raziskavo, ki jo predstav-
ljamo v nadaljevanju.

Raziskovalna metoda
V okviru kvalitativnega raziskovalnega pristopa smo uporabili deskriptivno
in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega razisko-
vanja. Z deskriptivno metodo smo želeli podrobneje opisati in pojasniti po-
samezne pojave obravnavanega problema (Sagadin, 1991, 1993).

Vključeni v raziskavo
V raziskavo je bilo vključenih 18 vzgojiteljic predšolskih otrok, ki so zaposlene
v različnih javnih vrtcih po Sloveniji. Povprečna starost sodelujočih vzgojite-
ljic je bila v času raziskave 41,6 leta (± 7,9), povprečno število let delovnih
izkušenj v vrtcu pa 16,2 leta (± 5,4).

Postopek zbiranja in obdelave podatkov
Raziskava je potekala konec leta 2024. Za zbiranje podatkov smo uporabili
polstrukturirani intervju. Intervjuji so bili izvedeni individualno, v nevtral-
nem in spodbudnem okolju, kar je omogočilo nemoten potek pogovorov ter
večjo verodostojnost pridobljenih informacij. Zastavljena vprašanja so se na-
našala na vsebine o razumevanje pojma trajnostni razvoj, o vključevanju traj-
nostnih praks v likovne dejavnosti predšolskih otrok ter o izzivih, s katerimi
se vzgojiteljice srečujejo pri vključevanju trajnostnih vsebin v likovne dejav-
nosti. Dobljene podatke smo zapisali, pregledali in sestavili gosti zapis. Za-
pisano besedilo smo nato analizirali, razčlenili in na podlagi namena ter ci-
ljev raziskave in načela predmetno zasnovane teorije (angl. grounded theory)
(Mažgon, 2008; Oktay, 2012) določili enote kodiranja, identificirali pomenske
vzorce ter definirali relevantne pojave, ki so se pojavili v izjavah vključenih.
361