Page 345 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Vseživljenjsko učenje skozi umetnost

Postopek zbiranja in obdelave podatkov
Za zbiranje podatkov smo uporabili spletni vprašalnik, oblikovan na plat-
formi 1KA (https://1ka.arnes.si/). Vprašalnik je vseboval vprašanja zaprtega,
polodprtega in odprtega tipa. Podatki so bili zbrani spomladi 2025. Študenti
so bili povabljeni k sodelovanju po različnih digitalnih kanalih. Sodelovanje
v raziskavi je bilo prostovoljno, anonimno in brez časovne omejitve.
Odgovore na odprta vprašanja, ki so bili zapisani v nestrukturirani obliki,
smo analizirali s pomočjo tematske vsebinske analize (Vogrinc, 2008; Me-
sec, 1998), ki omogoča identifikacijo, kategorizacijo in interpretacijo vzorcev
pomena znotraj kvalitativnih podatkov. Čeprav smo se pri določanju pome-
nov naslonili na nekatere koncepte predmetno zasnovane teorije (Mažgon,
2008; Oktay, 2012), analiza ni potekala v skladu z njeno strogo metodološko
zasnovo, zato smo se osredotočili na tematsko analizo. Postopek kodiranja
je potekal v več fazah. Po zbiranju podatkov smo odgovore na odprta vpra-
šanja, ki so bili zapisani v nestrukturirani obliki, pregledali in uredili v obliki
gostega zapisa, nato smo besedilne odgovore razdelili glede na pomen in
določili kodirne enote. Izhajajoč iz vsebine smo identificirali ključne pojme,
jih kategorizirali in izvedli integracijo ugotovitev (Mažgon, 2008; Mesec, 1998;
Vogrinc, 2008).
Na osnovi analize smo oblikovali dve vsebinski kategoriji, ki obravnavata
stališča in mnenja o pripravljenosti za medpredmetno povezovanje umet-
nosti ter vlogi umetniških dejavnosti pri spodbujanju predmetnospecifičnih
kompetenc za pridobivanje trajnostnega znanja. Kategoriji smo oblikovali in-
duktivno, na podlagi vsebine odgovorov in v skladu s cilji raziskave. Pri pred-
stavitvi rezultatov sta kategoriji podkrepljeni z dobesednimi navedbami so-
delujočih, da bi jasneje ponazorili obravnavano tematiko (Krmac in Cencič,
2022; Mesec, 1998; Onwuegbuzie in Leech, 2006; Vogrinc, 2008).

Rezultati in razprava
V nadaljevanju predstavljamo rezultate kvalitativne analize odgovorov sode-
lujočih, pridobljenih z odprtimi vprašanji spletnega vprašalnika.

Pripravljenost bodočih učiteljev razrednega pouka za izvajanje
medpredmetnega povezovanja umetniških vsebin kot strategije
vseživljenjskega učenja
Umetniške vsebine v sodobnem izobraževanju vse bolj pridobivajo pomen
za celosten razvoj učencev ter za spodbujanje vseživljenjskega učenja (Go-
lob, 2009; Sentočnik, 2005). Ključna naloga učitelja je, da premišljeno na-
črtuje in izvaja povezave med različnimi predmetnimi področji, saj postaja

345