Page 340 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Matic Leskovec, Eda Birsa in Barbara Kopačin

pedagoških strategijah, ki lahko prispevajo k trajnostnemu znanju v izobraže-
valnem sistemu.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, celostno znanje, trajnostno zna-
nje, umetniške dejavnosti, strategije poučevanja
© 2025 Matic Leskovec, Eda Birsa in Barbara Kopačin
https://doi.org/10.26493/978-961-293-538-2.20

Uvod
V sodobnem osnovnošolskem izobraževanju se vse bolj uveljavlja potreba
po načinu doseganja vseživljenjskega učenja in trajnostnega znanja, ki bi
presegal tradicionalne didaktične pristope ter spodbujal razvoj kompleksnih
spoznavnih, socialnih in ustvarjalnih kompetenc (Karlsson Häikiö, 2020; Lo-
hmann idr., 2021; Reimers, 2024). Med učinkovite pristope k uresničevanju teh
ciljev sodi medpredmetno povezovanje, zlasti kadar vključuje umetnost kot
sredstvo za poglobljeno in celostno razumevanje učnih vsebin (Kopačin in
Birsa, 2022). Namen raziskave v tem prispevku je bil raziskati, kakšna so mne-
nja in stališča bodočih učiteljev razrednega pouka o lastni pripravljenosti za
medpredmetno povezovanje umetnosti ter kako razumejo pomen umetniš-
kih dejavnosti pri razvijanju predmetnospecifičnih kompetenc za pridobiva-
nje trajnostnega znanja pri učencih.

Vseživljenjsko učenje skozi umetnost
Učenjekot proceszajemaveliko večkot leizobraževanje,ki predstavljaleeno
izmed poti do znanja. V zadnjih desetletjih se v razumevanju vseživljenjskega
učenja uveljavlja sprememba, kjer se poudarek s formalnega izobraževanja
vse bolj prenaša na učenje kot samostojen proces na ravni posameznika (Ko-
pačin in Birsa, 2022; Thwe in Kálmán, 2024). Znanje, spretnosti in navade se
ne pridobivajo zgolj v okviru izobraževalnih ustanov, temveč tudi z drugimi
oblikami učenja, ki niso del šolskega sistema (Cropley in Knapper, 2021; Thwe
in Kálmán, 2023; 2024). To se kaže tudi v usmeritvi od poučevanja k učenju,
kar pomeni, da postaja dejavnost učenca vse pomembnejša, saj prevzema
večjo odgovornost za svoje učenje, učitelj pa vse bolj nastopa kot podpora
in usmerjevalec. Vse to daje večji pomen spodbujanju za poglobljeno učenje,
ki postaja velik del vseživljenjskega učenja, saj krepi učenčevo samozavest in
pozitivno samopodobo ter upošteva njegove temeljne zmožnosti in kompe-
tence (Jelenc, 2007; Thwe in Kálmán, 2023).
Vseživljenjsko učenje označuje celosten in neprekinjen proces pridobiva-
nja znanja, spretnosti in izkušenj, ki vključuje formalne, neformalne ter prilož-
nostne oblike učenja. Poteka v različnih življenjskih obdobjih in okoljih, od

340