Page 347 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Vseživljenjsko učenje skozi umetnost

Povezovanje na procesni ravni pa omogoča učenje kot interakcijo spoznav-
nega, čustvenega, socialnega ter telesnega razvoja.
Ugotovitve naše raziskave kažejo, da nekateri bodoči učitelji razrednega
pouka sicer prepoznavajo pomen medpredmetnega povezovanja umetni-
ških vsebin za uresničevanje ciljev vseživljenjskega učenja, vendar obenem
izražajo negotovost glede svoje dejanske pripravljenosti za izvajanje tovr-
stnih pristopov. V njihovih odgovorih se tudi pojavljajo mnenja in stališča,
ki odražajo pomanjkanje praktičnih izkušenj ter nezadostno metodološko in
didaktično podlago, ki bi jim omogočala suvereno in ustvarjalno vključeva-
nje umetnosti v učni proces. Ti so izpostavili:

Mislim, da imam premalo praktičnih izkušenj, ne poznam dobro vseh
metod medpredmetnega povezovanja in sploh kako vse izpeljati.
Za povezovanje umetniških vsebin imam premalo lastnega umetni-
škega znanja in nezadostno didaktično pripravo v času študija.

Ti odzivi nakazujejo potrebo po dopolnitvi teoretičnega znanja special-
nih didaktik ter po dodatnem praktičnem usposabljanju študentov za in-
terdisciplinarno načrtovanje pouka, zlasti na področju vključevanja umetni-
ških vsebin, ki so pomembne za uresničevanje ciljev vseživljenjskega uče-
nja. Pomanjkanje konkretnih metodoloških znanj in občutek nepripravljeno-
sti odražata širše sistemske izzive, o katerih so pisali tudi drugi avtorji (Fies in
Packham, 2021; Lin, 2024; Martinez, 2022; Sánchez Milara in Cortés Orduña,
2024). Ugotavljajo, da je ena glavnih ovir za implementacijo interdisciplinar-
nih pristopov pomanjkanje ustreznega usposabljanja v posameznih študij-
skih programih. Kot eno izmed ovir so študenti nižjih letnikov dodiplom-
skega študijskega programa izpostavili tudi pomanjkanje časa za načrtova-
nje medpredmetnih povezav. Do podobnih ugotovitev sta prišla tudi Thwe
in Kálmán (2023), ki v svoji raziskavi izpostavljata, da imajo pri razvoju kom-
petenc za vseživljenjsko učenje ključno vlogo posameznikovo razumevanje
koncepta vseživljenjskega učenja, tako profesorjev kot študentov, ter stra-
tegije, ki jih uporabljajo za lasten profesionalni razvoj. Za odpravljanje teh
pomanjkljivosti je nujno doslednejše sistematično vključevanje teoretičnih
izhodišč interdisciplinarnih vsebin, skupaj z razvojem fleksibilnih in inovativ-
nih učnih okolij, v študijske programe, ki izobražujejo učitelje, o čemer sta
pisali tudi Barbara Kopačin in Eda Birsa (2022).
Na podlagi izvedene kvalitativne analize lahko zaključimo, da bodoči uči-
telji razrednega pouka prepoznavajo pomen in potencial medpredmetnega
povezovanja umetniških vsebin kot strategije za spodbujanje vseživljenj-

347