Page 342 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 342

Matic Leskovec, Eda Birsa in Barbara Kopačin


                    Eden izmed učinkovitih učnih pristopov vseživljenjskega učenja je med-
                  predmetno povezovanje. Gre za pristop, ki presega tradicionalne predmetne
                  meje in spodbuja celostno razumevanje vsebin preko povezovanja različnih
                  področij znanja (Kopačin in Birsa, 2022; Sicherl Kafol, 2015).

                  Medpredmetno povezovanje skozi umetnost za trajnostno znanje
                  Medpredmetno povezovanje je celosten didaktični pristop, pri katerem je
                  učenje načrtovano tako, da smiselno povezuje skupne značilnosti različnih
                  učnih področij. S tem se vsebine, znanja in učne spretnosti različnih učnih
                  predmetov usklajujejo v povezano ter smiselno celoto. Povezovanje lahko
                  poteka horizontalno, torej med predmeti na isti izobraževalni ravni, ali ver-
                  tikalno, torej med različnimi stopnjami izobraževanja. Na umetniškem pod-
                  ročju se učenci preko načrtovanih povezav med pojmi (npr. ritem, svetlo –
                  temno) ne le ustvarjalno izražajo, temveč tudi poglabljajo razumevanje poj-
                  movinrazvijajozmožnostnjihovegaprenosamedučnimipodročji,karvpliva
                  tudinatrajnostnoznanjeposameznika(Fogarty,2009;KopačininBirsa,2022).
                    Povezovanje ne pomeni zgolj združevanja učnih predmetov, temveč te-
                  melji na premišljenem načrtovanju učnih vsebin in ciljev z različnih pred-
                  metnih področij, pri čemer se ohranja integriteta vsakega posameznega
                  predmeta. Povezovanje lahko poteka na vsebinski, konceptualni ali procesni
                  ravni. Slednja še posebej poudarja interakcijo med čustvenim, spoznavnim,
                  socialnim in telesnim razvojem učencev. Ključno vlogo imajo učitelji, ki de-
                  lujejo kot timi in soustvarjajo učni proces, kjer se medpredmetne povezave
                  načrtujejo, izvajajo in evalvirajo. Takšno sodelovanje omogoča tudi izme-
                  njavo dobrih praks in krepitev učiteljevih kompetenc, kar posledično vodi do
                  trajnostnejšega in celostnejšega znanja učencev. Pogoj za kakovostno med-
                  predmetno povezovanje je tudi obvladovanje temeljnih vsebin posameznih
                  predmetov, saj šele to omogoča smiselno in poglobljeno povezovanje zna-
                  nja med področji (Birsa, 2016; 2017; Fogarty, 2009; Kopačin in Birsa, 2022).
                    Za učinkovito izvedbo medpredmetnega povezovanja je pomembno, da
                  imajo vsi vključeni učni predmeti jasno opredeljeno in premišljeno vlogo.
                  Če učitelji povezave oblikujejo zgolj na osnovi motivov (npr. ilustracija glas-
                  bene skladbe), pogosto prihaja do površinske obravnave učnih vsebin, brez
                  poglobljenega razumevanja in povezovanja znanja. Posledično tak pristop
                  ne prispeva k razvoju trajnostnega znanja, ki zahteva, da učenci pojme ne le
                  razumejo, temveč tudi prepoznajo njihovo uporabno vrednost ter jih znajo
                  smiselno povezovati z drugimi predmetnimi področji (Bravo-Fuentes idr.,
                  2025; Ercivan Zencirci in Sönmez, 2022; Kopačin in Birsa, 2022).
                    Trenutno veljavni učni načrti v slovenskem osnovnošolskem prostoru ra-
                  zrednega pouka omogočajo veliko možnosti za medpredmetno povezova-
                  342
   337   338   339   340   341   342   343   344   345   346   347