Page 350 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Matic Leskovec, Eda Birsa in Barbara Kopačin

kritičnega mišljenja. Izpostavljajo tudi, da so prepričani, da umetnost učen-
cem lahko omogoča izkustveno učenje, ki spodbuja dolgoročno pomnjenje
in uporabo znanja v vsakdanjem življenju. Kljub pozitivnim mnenjem in sta-
liščem pa bodoči učitelji opozarjajo na lastne pomanjkljive predmetnospeci-
fične kompetence za vključevanje vsebin umetniških predmetov v učni pro-
ces z namenom pridobivanja trajnostnega znanja, kar kaže na potrebo po
večji podpori in dodatni prilagoditvi formalnega ter neformalnega izobraže-
vanja v času študija.

Sklepne misli
Namen raziskave je bil preučiti, kakšna so mnenja in stališča bodočih učitel-
jev razrednega pouka o lastni pripravljenosti za izvajanje medpredmetnega
povezovanja umetnosti kot strategije vseživljenjskega učenja. Zanimalo nas
je tudi, kako ti študenti dojemajo vlogo umetniških dejavnosti pri razvijanju
predmetnospecifičnih kompetenc, ki prispevajo k oblikovanju trajnostnega
znanja, ter kako razumejo pomen umetnosti v procesu celostnega izobraže-
vanja učencev.
Po mnenju študentov umetniške dejavnosti v sodobnem vzgojno-izobra-
ževalnem procesu pomembno prispevajo k spodbujanju vseživljenjskega
učenja in oblikovanju trajnostnega znanja. Iz njihovih odgovorov je zaznati,
da umetnost razumejo kot dejavnost, ki omogoča veččutno in izkustveno
učenje, spodbuja ustvarjalnost in povezovanje umetniških vsebin, ki učen-
cem omogoča celostno ter trajnostno razumevanje učnih vsebin. Medpred-
metno povezovanje, ki vključuje umetniške dejavnosti, je bilo razumljeno
tudi kot strategija vseživljenjskega učenja, ki presega tradicionalno delitev
znanja na posamezna predmetna področja in podpira celostni razvoj učenca
na spoznavnem, čustveno-socialnem ter telesno-gibalnem področju.
Kljub prepoznavanju pomembne vloge umetnosti pa bodoči učitelji izra-
žajo pomislekegledesvojedejanskepripravljenosti zaizvajanjetovrstnih pri-
stopov. Ugotovitve kažejo, da izobraževalni programi še ne zagotavljajo v za-
dostni meri razvoja vseh predmetnospecifičnih kompetenc, potrebnih za ka-
kovostno in inovativno povezovanje umetnosti z drugimi predmetnimi pod-
ročji z namenom razvijanja vseživljenjskega učenja ter trajnostnega znanja.
Zato je bistvenega pomena, da študijski programi prihodnjim učiteljem ne
posredujejo le teoretičnega znanja o pomenu umetnosti, temveč jih celost-
no usposabljajo za premišljeno, ustvarjalno in kritično načrtovanje ter izva-
janje umetniških dejavnosti kot sestavnega dela vzgojno-izobraževalnega
procesa, pri čemer naj vključujejo več priložnosti za pridobivanje konkret-
nih praktičnih izkušenj. Le tako bodo bodoči učitelji lahko uresničevali svojo

350