Page 343 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Vseživljenjsko učenje skozi umetnost

nje. Priporočila v učnih načrtih vključujejo številne pojme, ki jih lahko pove-
žemo tudi s področjem umetnosti. Takšna pojmovna povezovanja učencem
omogočajo globlje razumevanje abstraktnih vsebin skozi konkretno ustvar-
jalno izkušnjo. Na ta način učni proces postaja celostnejši in spodbuja raz-
lične učne stile ter senzorne zaznave in razvija predmetnospecifične kompe-
tencezavseživljenjsko učenjein trajnostno znanje(Birsa,2017;Bravo-Fuentes
idr., 2025; Ercivan Zencirci in Sönmez, 2022; Hedefalk idr., 2015; Karlsson Häi-
kiö, 2020; Thwe in Kálmán, 2024).

Opredelitev problema, namen in cilj raziskave
V sodobnem osnovnošolskem izobraževanju se vse bolj uveljavlja zavedanje,
da morajo izobraževalni procesi spodbujati vseživljenjsko učenje in trajnost-
no znanje, kar pomeni odmik od tradicionalnega podajanja vsebin in pou-
darek na razvoju spoznavnih, socialnih ter ustvarjalnih kompetenc. V tem
procesu imajo umetniške dejavnosti pomembno vlogo, saj s svojo izrazno,
simbolno in ustvarjalno močjo omogočajo večdimenzionalno razumevanje
učnih vsebin ter spodbujajo razvoj ključnih kompetenc, kot so ustvarjalnost,
empatija in sodelovalno učenje (Kopačin in Birsa, 2022; Barnett, 2000; Ferbe-
žar in Marovič, 2024). Čeprav so koristi medpredmetnega povezovanja umet-
nosti z drugimi učnimi področji v strokovni literaturi široko prepoznane (Fo-
garty, 2009; Kopačin in Birsa, 2022; Sicherl Kafol, 2015; Volk idr., 2021), ostaja
odprto vprašanje, kako na lastno pripravljenost za načrtovanje in izvajanje
povezav gledajo bodoči učitelji razrednega pouka. Njihova sposobnost za
kakovostno vključevanje umetniških dejavnosti v pouk ter njihovo razume-
vanje pomena takšnega pristopa sta ključna za uresničevanje ciljev trajnost-
nega izobraževanja. Predhodne raziskave opozarjajo na razlike v percepciji in
samozavesti bodočih učiteljev glede izvajanja interdisciplinarnih pristopov,
pri čemer umetniške vsebine pogosto ostajajo na obrobju njihove pedago-
ške prakse (Jenko idr., 2024; Lohmann idr., 2021; Tacol, 2003).
Obenem pa obstaja primanjkuje raziskav, ki bi poglobljeno raziskale oseb-
na dojemanja, izkušnje in stališča študentov tudi o vlogi umetnosti pri spod-
bujanju predmetnospecifičnih kompetenc za trajnostno znanje (Hedefalk
idr., 2015; Lohmann idr., 2021). Zastavljanje podobnih vprašanj je pomembno
za načrtovanje kakovostnih študijskih programov za izobraževanje učiteljev
in za krepitev vloge umetnosti kot nepogrešljivega gradnika trajnostnega
izobraževanja.
Z raziskavo želimo poglobljeno raziskati mnenja in stališča bodočih uči-
teljev razrednega pouka o njihovi pripravljenosti za izvajanje medpredmet-
nega povezovanja umetnosti kot strategije vseživljenjskega učenja in vlogi
umetniških dejavnosti pri spodbujanju predmetnospecifičnih kompetenc.
343