Page 341 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Vseživljenjsko učenje skozi umetnost

rojstva do pozne starosti. Glavni namen vseživljenjskega učenja je izboljše-
vanje znanja in spretnosti posameznika, kar mu omogoča kakovostno vklju-
čevanje v družbo, oblikovanje interesov, vrednot, značajskih lastnosti ter od-
nosa do sebe in drugih (Endres idr., 2021; Jelenc, 2007; Matsumoto-Royo idr.,
2022). Marjan Laal (2012) izpostavlja, da se proces učenja ne dogaja le v for-
malnih učnih okoljih, temveč je prisoten v vsakdanjem življenju in ima po-
memben vpliv na razvoj kognitivnih sposobnosti, samozavesti, socialnih ve-
ščin ter zmožnosti prilagajanja spremembam sodobne družbe. Navaja tudi,
da vseživljenjsko učenje prispeva k aktivni vlogi posameznika v družbi in po-
večuje njegovo osebno zadovoljstvo ter kakovost življenja. Takšen pristop k
učenju poudarja dve temeljni razsežnosti. Prva je časovna, ki izpostavlja, da
se proces učenja začne z rojstvom in traja vse življenje. Druga je širina, ki po-
meni, da se učimo v različnih okoljih in ob različnih priložnostih. Vseživljenj-
sko učenje presega formalno izobraževanje, saj vključuje tudi osebni razvoj
ter spodbuja dejavno sodelovanje posameznika v družbi (Jelenc, 2007; Lan-
dberg in Partsch, 2023).
K razumevanju vseživljenjskega učenja pomembno prispeva tudi spo-
znanje, da posameznik potrebuje razvite sposobnosti za samostojno vo-
denje lastnega učnega procesa, med katere sodijo načrtovanje, spremlja-
nje in reflektiranje lastnega izobraževanja. Raziskovalci (Alt in Raichel, 2020;
Matsumoto-Royo idr., 2022; Thwe in Kálmán, 2023) poudarjajo, da so pri tem
ključne različne učne strategije: metakognitivne, kognitivne in motivacijske.
Te omogočajo učinkovitejše in trajnostno učenje, saj spodbujajo avtonomijo,
notranjo motivacijo ter zmožnost prilagajanja učnih pristopov različnim ci-
ljem in okoliščinam. Visokošolsko izobraževanje ima tako pomembno vlogo
pri razvijanju teh strategij, ki posamezniku omogočajo uspešno nadaljevanje
učenja skozi vse življenje (Alt in Raichel, 2020; Endres idr., 2021).
Jelenc (2007) piše o vsebini strategije vseživljenjskega učenja v Sloveniji, ki
temelji na desetih ključnih elementih, imenovanih strateška jedra. Ta pred-
stavljajo temeljna izhodišča za uresničevanje in spodbujanje najpomemb-
nejših vidikov vseživljenjskega učenja ter usmerjajo razvoj dejavnosti na tem
področju. Toso(Jelenc,2007,str.10–11):celostnasistematska ureditev in po-
vezanost vsega učenja; omrežje vseh možnosti in namembnosti učenja; uče-
njevvsejširini življenja;raznovrstnost,prožnost izpeljaveučenja;dostopnost
učenja po meri osebe, ki se uči; ključne kompetence za učenje in osebno rast;
učenje za uspešno in kakovostno delo ter poklicno kariero; učenje kot te-
meljni vir in gibalo razvoja skupnosti; vse pridobljeno znanje je mogoče ugo-
toviti in potrditi; osebam, ki se želijo učiti ali se učijo, ponuditi informacije in
svetovalno pomoč.

341