Page 348 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Matic Leskovec, Eda Birsa in Barbara Kopačin

skega učenja, vendar obenem izražajo negotovost glede svoje dejanske pri-
pravljenosti za izvajanje takšnega pristopa. Kljub razumevanju konceptu-
alnih izhodišč načrtovanja in izvajanja povezav kot pomembnega dela ce-
lostnega učnega procesa vključeni v raziskavo izpostavljajo pomanjkanje
konkretnih primerov dobre prakse ter več praktičnih izkušenj v okviru študij-
skega procesa. Njihova mnenja in stališča opozarjajo na potrebo po dopol-
nitvi kompetenc za interdisciplinarno načrtovanje in poučevanje, ki vključu-
jejo sposobnost za sintezo znanja z različnih področij, didaktično prožnost
ter zavest o pomenu umetnosti za oblikovanje odgovornih, ustvarjalnih ter
trajnostno naravnanih posameznikov. O tem, da umetnost v izobraževanju
ne spodbuja le ustvarjalnosti, temveč tudi poglablja razumevanje vsebin,
spodbuja domišljijo, kritično mišljenje ter na ta način vseživljenjsko učenje,
so pisali že različni avtorji (Kopačin in Birsa, 2022; Sicherl Kafol, 2008, 2015;
Tacol, 2003; Thwe in Kálmán, 2023).

Vloga umetniških dejavnosti pri spodbujanju predmetnospecifičnih
kompetenc za trajnostno znanje
Spodbujanje trajnostnega znanja v sodobnem izobraževanju zahteva učne
pristope, ki presegajo zgolj usvajanje informacij in se osredotočajo na razvoj
kompleksnih, predmetno specifičnih kompetenc (Kopačin in Birsa, 2022; Lo-
hmannidr.,2021;Reimers,2024;Tacol,2007;Vargas-Merinoidr.,2024).Kotsmo
žeomenili,jeenaizmedučinkovitih poti k temuciljuvključevanjeumetniških
dejavnosti v pouk, saj te omogočajo veččutno, izkustveno in ustvarjalno uče-
nje, ki prispeva k celostnejši in trajnostnejši obdelavi učnih vsebin. Razume-
vanjepomenaumetnostivizobraževanjuinnjenevlogeprirazvojupredmet-
nospecifičnih kompetenc postaja še posebej pomembno pri izobraževanju
učiteljev. Ti morajo znati umetniške dejavnosti smiselno vključiti v učni pro-
ces, da bi učencem omogočili razvoj znanja, ki je dolgoročno uporabno in
trajnostno (Bravo-Fuentes idr., 2025; Ercivan Zencirci in Sönmez, 2022; Kopa-
čin in Birsa, 2022; Lin, 2024; Sivevska idr., 2025; Tacol, 2003; Vargas-Merino idr.,
2024).
V okviru naše raziskave smo zato želeli ugotoviti, kako bodoči učitelji
razrednega pouka dojemajo vlogo umetniških dejavnosti pri razvijanju pred-
metnospecifičnih kompetenc in kako te dejavnosti prispevajo k oblikovanju
trajnostnega znanja. Kvalitativna analiza njihovih odgovorov ponuja vpo-
gled v subjektivna razumevanja, izkušnje in zaznane izzive, s katerimi se štu-
denti srečujejo pri načrtovanju in izvajanju takšnih pristopov. Vse podane od-
govorenaodprtavprašanjasmo kvalitativno analizirali in ugotovili,davečina
vključenih v raziskavo umetniške dejavnosti prepoznava kot pomembno

348