Page 332 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Mija Umer in Barbara Baloh

s pomočjo opazovalnega lista, ustvarjalni proces pa opazovali s pomočjo Le-
uvenove lestvice vključenosti. Ustvarjalni proces učencev smo v namen na-
tančnejše interpretacije tudi posneli s pomočjo pametnega telefona. Poleg
tega smo učencem po zaključeni dejavnosti razdelili vprašalnike, v katerih so
svoje mnenje o dejavnosti izrazili z dopolnjevanjem povedi. V empiričnem
delu smo pri zadnji dejavnosti uporabilitudipripovedovalnekocke Rory’s
Story Cubes in pripovedovalne karte C’era una storia.
V razredu smo izvedli tri dejavnosti, vsaka je trajala dve šolski uri. Vsaka de-
javnost je bila zastavljena tako, da smo učencem najprej prebrali književno
besedilo Giannija Rodarija in jih nato vsakič z drugo spodbudo usmerili v
poustvarjalno pisanje. Pri prvem srečanju jim nismo podali nikakršne spod-
bude, le navodilo, naj nekaj zapišejo. To je od njih zahtevalo, da s poustvar-
jalnim pisanjem začnejo samoiniciativno. Pri drugem srečanju smo jim po-
dali besedno spodbudo oz. navodilo, in sicer so zgodbo lahko nadaljevali ali
ji spremenili konec. Pri tretjem srečanju smo jim ponudili didaktično spod-
budo v obliki pripovedovalskih kart in kock.
Takoj zatem so izpolnili vprašalnik, ki je bil oblikovan v obliki nedokon-
čanih povedi. Proces ustvarjalnosti učencev smo analizirali s pomočjo ana-
lize Leuvenove lestvice in anekdotskih zapisov. Analizirali smo tudi dobesed-
ne zapise učencev, v katerih smo iskali dokaze pridobivanja besedoslovne
zmožnosti in ugotavljali stopnjo koherentnosti po kriterijih Ljubice Marjano-
vič Umek idr. (2006). Natančno smo analizirali tudi videoposnetek, v katerem
smo analizirali izjave učencev, ki so se pojavljale med dejavnostmi.

Rezultati in razprava
Besedoslovna zmožnost in razlike v ustvarjalnosti
Raziskali smo, kako različne spodbude vplivajo na besedoslovno zmožnost
učencev, in obenem primerjali razlike v njihovi ustvarjalnosti glede na po-
nujeno spodbudo. V zapisanih pripovedih učencev smo po kriteriju Ljubice
Marjanovič Umek idr. (2006, str. 82) analizirali tudi koherentnost nastalih be-
sedil. Omenjene avtorice pripoved ločijo na pet stopenj:

– pripoved brez strukture,
– pripoved s strukturo, ki vsebuje preproste opise oseb, predmetov ali
ilustracij,
– pripoved s strukturo, ki vsebuje enostavno časovno nizanje dogodkov,
– pripoved s strukturo, ki vsebuje opise misli in čustev junakov ter odno-
sov med njimi,
– pripoved s strukturo, ki vsebuje opise vzročno-posledičnih odnosov.

332