Page 333 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 333

Spodbujanje ustvarjalnosti v jeziku kot temelj vseživljenjskega učenja


             Poustvarjanje brez spodbude
             Pri poustvarjanju brez spodbude je večina učencev napisala obnovo. Le trije
             učenci so zgodbo spremenili in vanjo dodali nekaj novega ter izvirnega. Eden
             izmed teh je spremenil konec, dva pa sta napisala nadaljevanje zgodbe. Eden
             izmed učencev ni zapisal ničesar.
               V zapisih učencev smo le redko zasledili opise mentalnih ali čustvenih
             stanj, ti so se pojavili v zapisih štirih. Zasledili smo naslednje opise: »je veselo
             mahal z repom«, »je srečno živel«, »bil je zelo vesel«, »je veselo praznoval«
             in »bila je zelo vesela«. Učenci, ki so besedilo obnavljali, so v zapis vključili
             le opise mentalnih stanj, ki so se že pred tem pojavila v zgodbi. Izstopal je
             zapis učenke, ki je zgodbo nadaljevala po svoji domišljiji. V zapis je vključila
             večje število čustvenih in mentalnih stanj: »bili so vse bolj razočarani in jezni«,
             »prestrašen je zagledal psa« in »zaljubili so se«. Četrto stopnjo pripovedi po
             kriteriju koherentnosti so torej dosegli štirje učenci, saj so zapisali pripoved
             s strukturo, ki vsebuje opise misli in čustev junakov ter odnosov med njimi.
               Po analizi obnov, ki jih je napisala večina oz. deset učencev, smo ugotovili,
             da gre za pripovedi s strukturo, ki vsebujejo enostavno časovno nizanje do-
             godkov. Sedem izmed omenjenih učencev je obnovo zapisalo v obliki stripa.
             Iz izdelkov je razvidno, da so bili učenci, ki so ustvarjali strip, bolj osredoto-
             čeni na risanje kot pisanje, kar si lahko razlagamo kot pomanjkanje idej za
             poustvarjalno pisanje. Glede na to, da v omenjenih zapisih opisi mentalnih
             ali čustvenih stanj niso bili prisotni, lahko trdimo, da je velika večina učencev
             pri poustvarjanju brez spodbude dosegla tretjo stopnjo pripovedi po krite-
             riju koherentnosti.
               V obnovah so se največkrat pojavile besede »grad«, »cesta«, »pes«, »kra-
             ljica« in »zaklad«. Gre za besede, ki so se večkrat pojavile že v izhodiščnem
             besedilu. Pojavljale so se tudi kompleksnejše besede, kot so »meščani«, »pri-
             kloniti« in »plevel«, vendar gre tudi v tem primeru za besede, s katerimi so se
             učenci srečali v obravnavani zgodbi. Pri učencih, ki so zgodbo spremenili oz.
             jo nadaljevali, so se pojavljali tudi novi motivi, in sicer medved, jama, prav-
             ljična vila, izzivi in Martinovi prijatelji.
               Glede na to, da so učenci zgodbo večinoma obnavljali in ob tem le redki
             vključili novebesede,lahko sklepamo,dapoustvarjalnadejavnost brez spod-
             bude ni spodbudila besedoslovne zmožnosti in ustvarjalnosti pri učencih.

             Poustvarjanje z besedno spodbudo
             Po pregledu zapisov, ki so nastali med poustvarjalnim procesom z besedno
             spodbudo, smo ugotovili, da so skoraj vsi učenci napisali nekaj izvirnega v
             obliki nadaljevanja ali spremenjenega konca zgodbe. Le eden ni zapisal ni-


                                                                            333
   328   329   330   331   332   333   334   335   336   337   338