Page 333 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Spodbujanje ustvarjalnosti v jeziku kot temelj vseživljenjskega učenja

Poustvarjanje brez spodbude
Pri poustvarjanju brez spodbude je večina učencev napisala obnovo. Le trije
učenci so zgodbo spremenili in vanjo dodali nekaj novega ter izvirnega. Eden
izmed teh je spremenil konec, dva pa sta napisala nadaljevanje zgodbe. Eden
izmed učencev ni zapisal ničesar.
V zapisih učencev smo le redko zasledili opise mentalnih ali čustvenih
stanj, ti so se pojavili v zapisih štirih. Zasledili smo naslednje opise: »je veselo
mahal z repom«, »je srečno živel«, »bil je zelo vesel«, »je veselo praznoval«
in »bila je zelo vesela«. Učenci, ki so besedilo obnavljali, so v zapis vključili
le opise mentalnih stanj, ki so se že pred tem pojavila v zgodbi. Izstopal je
zapis učenke, ki je zgodbo nadaljevala po svoji domišljiji. V zapis je vključila
večje število čustvenih in mentalnih stanj: »bili so vse bolj razočarani in jezni«,
»prestrašen je zagledal psa« in »zaljubili so se«. Četrto stopnjo pripovedi po
kriteriju koherentnosti so torej dosegli štirje učenci, saj so zapisali pripoved
s strukturo, ki vsebuje opise misli in čustev junakov ter odnosov med njimi.
Po analizi obnov, ki jih je napisala večina oz. deset učencev, smo ugotovili,
da gre za pripovedi s strukturo, ki vsebujejo enostavno časovno nizanje do-
godkov. Sedem izmed omenjenih učencev je obnovo zapisalo v obliki stripa.
Iz izdelkov je razvidno, da so bili učenci, ki so ustvarjali strip, bolj osredoto-
čeni na risanje kot pisanje, kar si lahko razlagamo kot pomanjkanje idej za
poustvarjalno pisanje. Glede na to, da v omenjenih zapisih opisi mentalnih
ali čustvenih stanj niso bili prisotni, lahko trdimo, da je velika večina učencev
pri poustvarjanju brez spodbude dosegla tretjo stopnjo pripovedi po krite-
riju koherentnosti.
V obnovah so se največkrat pojavile besede »grad«, »cesta«, »pes«, »kra-
ljica« in »zaklad«. Gre za besede, ki so se večkrat pojavile že v izhodiščnem
besedilu. Pojavljale so se tudi kompleksnejše besede, kot so »meščani«, »pri-
kloniti« in »plevel«, vendar gre tudi v tem primeru za besede, s katerimi so se
učenci srečali v obravnavani zgodbi. Pri učencih, ki so zgodbo spremenili oz.
jo nadaljevali, so se pojavljali tudi novi motivi, in sicer medved, jama, prav-
ljična vila, izzivi in Martinovi prijatelji.
Glede na to, da so učenci zgodbo večinoma obnavljali in ob tem le redki
vključili novebesede,lahko sklepamo,dapoustvarjalnadejavnost brez spod-
bude ni spodbudila besedoslovne zmožnosti in ustvarjalnosti pri učencih.

Poustvarjanje z besedno spodbudo
Po pregledu zapisov, ki so nastali med poustvarjalnim procesom z besedno
spodbudo, smo ugotovili, da so skoraj vsi učenci napisali nekaj izvirnega v
obliki nadaljevanja ali spremenjenega konca zgodbe. Le eden ni zapisal ni-

333