Page 334 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Mija Umer in Barbara Baloh

česar, saj je trdil, da nima idej. Po analizi zapisov ugotavljamo, da je tudi tokrat
večina učencev zapisala pripoved s strukturo, ki vsebuje enostavno časovno
nizanje dogodkov. Opisi mentalnih in čustvenih stanj so se tokrat pojavili le v
treh zapisih, in sicer smo zasledili naslednje opise: »sta se imela lepo«, »veselo
so ga sprejeli« ter »je bil zelo žalosten«. Četrto stopnjo pripovedi po kriteriju
koherentnosti so torej dosegli trije učenci.
Kljub temu da so učenci zapisovali domišljijska nadaljevanja in zaključke,
smo opazili, da se je večina držala okvirov zgodbe »Pozabljiva kapica«. Večina
v zgodbo ni vključila novih književnih oseb, predmetov ali dogajalnega pro-
stora. Prav tako je velika večina uporabljala le besedišče iz prebrane pravljice,
kot npr. babica, stojnica, volk, smuti in gozd.
Izjema je bilo pet učencev, ki so v svoje zapise vključili nove domišljijske in
realistične prvine. V njihovih zgodbah so se pojavile književne osebe, kot so
Grinch, inšpektor, volkulja, sovica Oka, kraljična in oskrbnik v živalskem vrtu.
Dva izmed omenjenih učencev sta v dvoje pripovedi vključila tudi nov doga-
jalni prostor iz vsakdanjega sveta, in sicer trgovino Tedi ter živalski vrt. Tokrat
ničesar nista zapisala dva izmed učencev, in sicer učenec, ki ima disleksijo, ter
učenec, ki se je pred kratkim priselil iz tuje države.
Po analizi zapisov, ki so nastali pri poustvarjalni dejavnosti z besedno spod-
budo, smo prišli do podobnih ugotovitev kot pri analizi zapisov, ki so nastali
brez spodbude. Trdimo lahko, da se tudi besedna spodbuda ni izkazala kot
dovolj spodbudna za ustvarjalnost in pridobivanje besedoslovne zmožnosti
v zapisih učencev.

Poustvarjanje z didaktično spodbudo
Pri poustvarjalnem pisanju z didaktično spodbudo so vsi učenci po navodilu
napisali nadaljevanje zgodbe. Tokrat praznega lista ni pustil nihče. Zapis sta
ustvarila tudi učenca, ki sta imela pri prejšnjih poustvarjalnih dejavnostih ve-
liko težav.
Opise mentalnih in čustvenih stanj je tokrat vključilo bistveno več učencev
kot pri prvi ter drugi poustvarjalni dejavnosti, in sicer 12 od 15. V omenjenih
zapisih smo zasledili naslednje opise mentalnih in čustvenih stanj: »je užival«,
»ni mogel verjeti«, »je bil srečen do konca svojih dni«, »je razmišljal«, »z vese-
ljem je šel vidit«, »nočem nikoli več prit v vesolje«, »je bil vesel«, »razjezil se
je«, »zelo je bil vesel«, »mislil je«, »se mu je zdelo čudno«, »razmislil je«, »se
je močno prestrašil«, »je bil presenečen«, »se je razjezil«. Večina učencev je v
svojih nadaljevanjih vključila po en opis mentalnega ali čustvenega stanja.
Četrto stopnjo po kriteriju koherentnosti je po poustvarjalnem pisanju z di-
daktično spodbudo torej dosegla večina, natančneje 12 učencev. Med njimi

334