Page 334 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 334

Mija Umer in Barbara Baloh


                  česar, saj je trdil, da nima idej. Po analizi zapisov ugotavljamo, da je tudi tokrat
                  večina učencev zapisala pripoved s strukturo, ki vsebuje enostavno časovno
                  nizanje dogodkov. Opisi mentalnih in čustvenih stanj so se tokrat pojavili le v
                  treh zapisih, in sicer smo zasledili naslednje opise: »sta se imela lepo«, »veselo
                  so ga sprejeli« ter »je bil zelo žalosten«. Četrto stopnjo pripovedi po kriteriju
                  koherentnosti so torej dosegli trije učenci.
                    Kljub temu da so učenci zapisovali domišljijska nadaljevanja in zaključke,
                  smo opazili, da se je večina držala okvirov zgodbe »Pozabljiva kapica«. Večina
                  v zgodbo ni vključila novih književnih oseb, predmetov ali dogajalnega pro-
                  stora. Prav tako je velika večina uporabljala le besedišče iz prebrane pravljice,
                  kot npr. babica, stojnica, volk, smuti in gozd.
                    Izjema je bilo pet učencev, ki so v svoje zapise vključili nove domišljijske in
                  realistične prvine. V njihovih zgodbah so se pojavile književne osebe, kot so
                  Grinch, inšpektor, volkulja, sovica Oka, kraljična in oskrbnik v živalskem vrtu.
                  Dva izmed omenjenih učencev sta v dvoje pripovedi vključila tudi nov doga-
                  jalni prostor iz vsakdanjega sveta, in sicer trgovino Tedi ter živalski vrt. Tokrat
                  ničesar nista zapisala dva izmed učencev, in sicer učenec, ki ima disleksijo, ter
                  učenec, ki se je pred kratkim priselil iz tuje države.
                    Po analizi zapisov, ki so nastali pri poustvarjalni dejavnosti z besedno spod-
                  budo, smo prišli do podobnih ugotovitev kot pri analizi zapisov, ki so nastali
                  brez spodbude. Trdimo lahko, da se tudi besedna spodbuda ni izkazala kot
                  dovolj spodbudna za ustvarjalnost in pridobivanje besedoslovne zmožnosti
                  v zapisih učencev.

                  Poustvarjanje z didaktično spodbudo
                  Pri poustvarjalnem pisanju z didaktično spodbudo so vsi učenci po navodilu
                  napisali nadaljevanje zgodbe. Tokrat praznega lista ni pustil nihče. Zapis sta
                  ustvarila tudi učenca, ki sta imela pri prejšnjih poustvarjalnih dejavnostih ve-
                  liko težav.
                    Opise mentalnih in čustvenih stanj je tokrat vključilo bistveno več učencev
                  kot pri prvi ter drugi poustvarjalni dejavnosti, in sicer 12 od 15. V omenjenih
                  zapisih smo zasledili naslednje opise mentalnih in čustvenih stanj: »je užival«,
                  »ni mogel verjeti«, »je bil srečen do konca svojih dni«, »je razmišljal«, »z vese-
                  ljem je šel vidit«, »nočem nikoli več prit v vesolje«, »je bil vesel«, »razjezil se
                  je«, »zelo je bil vesel«, »mislil je«, »se mu je zdelo čudno«, »razmislil je«, »se
                  je močno prestrašil«, »je bil presenečen«, »se je razjezil«. Večina učencev je v
                  svojih nadaljevanjih vključila po en opis mentalnega ali čustvenega stanja.
                  Četrto stopnjo po kriteriju koherentnosti je po poustvarjalnem pisanju z di-
                  daktično spodbudo torej dosegla večina, natančneje 12 učencev. Med njimi


                  334
   329   330   331   332   333   334   335   336   337   338   339