Page 329 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 329

Spodbujanje ustvarjalnosti v jeziku kot temelj vseživljenjskega učenja


             predeluje znano snov (Blažić, 2000). Naloge, kot so pisanje predzgodb, novih
             zaključkov ali zgodb z drugačnimi perspektivami, omogočajo razvoj občutlji-
             vosti za jezik in umetnostno besedilo (Ministrstvo za izobraževanje, znanost
             in šport Republike Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2018).
               Čeprav je pri pouku slovenščine več poudarka na sprejemanju besedil, je
             zarazvojjezikovneustvarjalnosti nujno posvečati pozornost tudi produktivni
             ustvarjalnosti – torej samostojnemu pisanju. Milena Mileva Blažić (2000, str.
             205) poudarja, da »cilj ni razvijati pesniške delavnice, temveč občutljivost za
             besedno ustvarjalnost na ravni recepcije in produkcije. Ključno je ustvariti
             okolje, kjer učenec občuti miselno svobodo in možnost lastne izraznosti«.

             Spodbujanje ustvarjalnosti v jeziku
             Malaguzzi (1993), utemeljitelj pedagoškega pristopa Reggio Emilia, meni, da
             je otrok jezikovno ustvarjalnejši kot odrasla oseba. Odraslega v ustvarjalno-
             sti omejujejo številna družbena, kulturna in jezikovna znanja ter prepričanja,
             otrokov spoznavni svet pa s tem ni obremenjen. Otrok razume veliko več, kot
             lahko izrazi, kar ga vodi v svet ustvarjalnosti (Baloh, 2022).
               Otroci za opravljanje določenih dejavnosti potrebujejo usmeritev učite-
             lja. Barbara Baloh (2022) ugotavlja, da pedagoški delavci velikokrat ne upo-
             rabljajo dovolj raznolikih spodbud za pripovedovanje in spodbujanje pripo-
             vedovanja. Učitelj naj bi s svojim znanjem otroka postopoma vodil, dokler
             slednji ni sposoben dejavnosti opraviti samostojno (Bratož in Žefran, 2014).
             Za to so primerne podporne strategije. Silva Bratož in Mojca Žefran (2014)
             podporne strategije ločita na verbalne, ki se nanašajo na razvijanje otroko-
             vega jezika, postopkovne, kjer gre za določeno sosledje dejavnosti, in pod-
             pornez uporabo različnih pripomočkov(vizualnih,tipnih ipd).Pomembno je,
             da se kot usmerjevalci dejavnosti zavedamo, da je podpora le začasna. Mo-
             ramo jo prilagajati, odmikati ali jo povsem odmakniti, ko vidimo, da ni več
             potrebna (Baloh, 2022). Podporna strategija lahko deluje tudi v obliki dejav-
             nosti, ki jo učitelj organizira. S strukturirano dejavnostjo učencem ponudimo
             okvir, znotraj katerega lahko razvijajo ustvarjalno mišljenje in se ustvarjalno
             izražajo.
               Italijanski pisatelj, pesnik in pedagog Gianni Rodari se je ukvarjal z mislijo,
             kako otroke spodbuditi k ustvarjalnem pripovedovanju. V svojem delu Sreča-
             nje z domišljijo je že leta 1973 (slovenski prevod 1977) predstavil številne stra-
             tegije, s katerimi lahko otroke spodbudimo k ustvarjalnemu pripovedovanju
             in razvijanju domišljije. Strategije so zasnovane tako, da otroci na igriv način
             eksperimentirajo z besedami, s pomeni in z zgodbami, kar nanje deluje mo-
             tivacijsko. Ena izmed bolj znanih strategij je fantastičnibinom, kjer otroku po-


                                                                            329
   324   325   326   327   328   329   330   331   332   333   334