Page 327 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Spodbujanje ustvarjalnosti v jeziku kot temelj vseživljenjskega učenja

projektnega dela in raziskovalnih pristopov aktivno iščejo rešitve za realne
okoljske probleme, kot je recikliranje, ponovna uporaba ali zmanjševanje od-
padkov (Abend, 2022). Etični vidik trajnostnega razvoja raziskuje tudi Mlinar
(2014), ki poudarja, da je za trajnostno prihodnost ključno razvijati notranjo
odgovornost posameznikov, kar zahteva sposobnost kritičnega in ustvarjal-
nega mišljenja. Robinson in Aronica (2016) prav tako izpostavljata ustvarjalno
mnenje kot ključno za odzivanje na kompleksne probleme sodobnega časa.
Tako lahko ustvarjalnost razumemo kot eno osrednjih kompetenc prihod-
nosti, saj učencem ne omogoča le uspešnega prilagajanja v hitro spreminja-
jočem se svetu, temveč tudi odgovorno udeležbo pri njegovem soustvarja-
nju.

Spodbujanje ustvarjalnega mišljenja pri pouku
Vloga učitelja pri spodbujanju razvoja ustvarjalnosti je zelo pomembna. Can-
kar idr. (2011) zagovarjajo kombinacijo različnih metod, tehnik in oblik dela,
ki lahko pri učencih pripomorejo k večji zmožnosti prilagajanja in boljšemu
odnosu do drugačnosti. Milena Mileva Blažić (1992) poudarja, da je znanje v
okviru pouka treba posredovati privlačno. Barica Marentič-Požarnik (2000)
za spodbujanje ustvarjalnega mišljenja pri pouku predlaga uporabo od-
prtih vprašanj, spodbudo vprašanj pri učencih, iskanje več odgovorov na
vprašanje, pozitivno oceno ustvarjalnih odgovorov, spodbujanje in dopu-
ščanje različnih načinov reševanja nalog ter občasno spodbujanje izražanja
divjih in nenavadnih idej. Tudi Majda Cencič (2014) zapiše, da lahko učite-
lji na ustvarjalnost vplivajo z uporabo določenih učnih metod. Dodaja, da
lahko »glede na način uporabe skoraj vsaka učna metoda razvija ustvarjal-
nost učencev, če je le učitelj fleksibilen, spodbuja radovednost, domišljijo in
ne zavira nenavadnih domislic učencev« (str. 168).

Ustvarjalnost v jeziku v osnovni šoli
V osnovnih šoli je pouk slovenščine razdeljen na jezikovni pouk in pouk knji-
ževnosti. Obe področji sta v učnem načrtu zasnovani glede na štiri spora-
zumevalne dejavnosti: poslušanje, branje, pisanje in govorjenje. V nižjih ra-
zredih književni pouk temelji predvsem na poslušanju, kasneje pa se učence
usmerja v samostojno branje in pisanje (Ministrstvo za izobraževanje, zna-
nost in šport Republike Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo,
2018).
Jezik usvajamo in se ga učimo tako iz umetnostnega kot neumetnostnega
besedila (Starc, 2015). V slovenskih šolah se o jeziku učimo pretežno iz ne-
umetnostnih besedil, v katerih pa je izbira leksikogramatičnih sredstev po-

327