Page 335 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Spodbujanje ustvarjalnosti v jeziku kot temelj vseživljenjskega učenja

je bil tudi učenec z disleksijo, ki je imel pri pisanju z besedno in brez spod-
bude veliko več težav. Četrte stopnje po kriteriju koherentnosti niso dose-
gli trije, med katerimi je tudi učenec priseljenec, ki se slovenskega jezika še
uči.
Vsi sodelujoči so v zapise, ki so jih ustvarjali s pomočjo pripovedoval-
nih kock ali kart, vključili izvirne motive, ki se v zgodbi »Copatno drevo«
niso pojavili. V svoja nadaljevanja zgodb so vključili bistveno več književnih
oseb, predmetov in dogajalnih krajev kot v zapisih doslej. Svoja nadaljevanja
zgodb so nadgradili z besedami, kot so lestev, rolerji, magična palčka, ved-
ro, pesticid, vodnjak, diamant, ogledalo, metla, strup, sablja, letalo, mavrični
prah, semena, šotor, kompas, povečevalno steklo, tepih, mavrica in stolpnica.
V zapise so vključili številne nove književne osebe, kot so zmaj, škrat, kača,
pingvin, Aladin, vesoljci, zajček, človek, kraljevič in kraljična, ptica, mulec,
revni otroci, čarovnik, gospod Vreme, gospod Dan in noč, vitez, gasilci in po-
licaji. V zapisih se je pojavilo tudi kar nekaj novih dogajalnih krajev, kot npr.
vesolje, trg, hiša, gozd, jama, vas, picerija, nogometno igrišče, mesto, dežela
Mavric, vesolje, tovarna in koča.
Pri na novo uporabljenih motivih gre večinoma za motive, ki so bili upo-
dobljeni na pripovedovalnih kockah in kartah. Glede na to, da se je število
novih motivov, ki se v izvirni zgodbi niso pojavili pri tretji dejavnosti, bistveno
povečalo, lahko sklepamo, da so na pridobivanje besedoslovne zmožnosti
pozitivno vplivali didaktični pripomočki.
Pridobivanje besedoslovne zmožnosti se je med učenci kazalo tudi z vpra-
šanji, ki so se pojavljala že med samim poustvarjalnim procesom. Tri učenke
so namreč povprašale po kompleksnejših besedah, ki so jih želele vključiti v
svojo zgodbo. Ena izmed njih je iskala besedo za »tisti strup, ki ga damo na
rastline« (pesticid), druga pa je iskala besedo, s katero bi opisala »nekaj, če-
sar se ne da uničiti« (neuničljivo). Tretja učenka je našo pomoč potrebovala
za poimenovanje pahljače, ki je bila ilustrirana na pripovedovalni karti. To-
vrstna vprašanja se pri prvi in drugi poustvarjalni dejavnosti niso pojavljala,
kar znova dokazuje, da so didaktični pripomočki tisti, ki so učenke usmerili k
iskanju novih besed oz. pridobivanju besedoslovne zmožnosti.
Pri vsaki pripovedi je mogoče ločevati dve bistveni sestavini, in sicer zgod-
bo ter diskurz (Štefan, 1999). Z raziskavo smo dokazali, da didaktična spod-
buda učencem pomaga pri organizaciji določene kompozicijske oblike, kar
otroku omogoči, da poskrbi za konkretno jezikovno pojavnost kompozicije.
Didaktična spodbuda je torej učencem ponudila ideje za vsebino zgodbe,
kar je pripomoglo k temu, da so več pozornosti posvečali diskurzu, oz. temu,
na kakšen način bodo zgodbo oblikovali. V tem delu smo, kot poudarja Bar-

335