Page 330 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Mija Umer in Barbara Baloh

nudimo dve naključni besedi, ki sta si tuji, on pa mora med njima poiskati so-
rodne vezi. Iz ponujenih besed lahko otroci oblikujejo zgodbo (Rodari, 1977).

Za razvijanje bralnih in pisnih ustvarjalnih spodobnosti učencev je po-
trebno postopno in načrtno razvijati drugačnost mišljenja in kritičnost.
Presegati je potrebno običajne rešitve, spodbujati in razvijati smisel
za spontano prilagajanje, spodbujati samostojnost in delo v skupinah.
Prav tako je potrebno razvijati občutljivost za probleme, zmožnost vži-
vljanja v nedoživete situacije in branje besedila z novega zornega kota,
s čimer iščemo nove rešitve. [Blažić, 2000, str. 204]

Milena Mileva Blažić (1992) poudarja, da je za vsako literarno dejavnost
poleg divergentnega mišljenja pomemben predvsem besedni zaklad, ki ga
lahko bogatimo z uporabo različnih literarnih igric. Dodaja, da je za spodbu-
janjeliterarneustvarjalnostipomembnospodbuditivsedejavnikedivergent-
nega mišljenja: fluentnost (lahkotnost, sposobnost izražanja), fleksibilnost
(prilagoditev), izvirnost in elaboracijo (oblikovanje ali ubeseditev idej).
Barbara Baloh (2019) kot zelo spodbudne za razvoj pripovedovalne sheme
prepoznava vidne spodbude, pri katerih se dogaja nekaj nevsakdanjega in
nepričakovanega. Te naj bi bile tudi čustveno močne in naj bi prikazovale
več kot le potek dejavnosti.

Učinki zavestne uporabe elementov iz vidno-zaznavnega polja otro-
kom omogočajo lažji in hitrejši skok v svet domišljije, hkrati pa jim omo-
gočajo bolj poglobljeno raziskovanje dikcije, telesne govorice, besedo-
slovja in glasoslovja, sintakse in ritma, tempa in jakosti govora. Vizualne
spodbude otroku omogočajo postanke, pavze, v katerih ima čas za raz-
mislek ter za združevanje vidnega in miselnega polja. [Baloh in Kobal,
2022, str. 113]

Barbara Baloh (2022) meni tudi, da bi za spodbujanje ustvarjalnosti v jeziku
moraleprevladovatididaktičnespodbudeinpodpornestrategije,kitemeljijo
na otrokovi izkušnji, naravnanosti k delovanju, soodločanju, soustvarjanju,
vzpostavljanju novih odnosov in stiku z naravo ter vključujejo potrebe otrok
in njihovo spoznavno zmožnost. Predvsem motivacijsko delujejo didaktične
igre, saj dejavnosti potekajo na način, ki je otrokom blizu – skozi igro (Baloh
in Kobal, 2022). Igra omogoča aktiviranje visoko produktivnih motivacijskih
dinamik inizviraiz otrokovegasveta (Baloh,2019).
Barbara Baloh in Samanta Kobal (2022) naštejeta številne didaktične spod-
bude za razvijanje pripovedovalne sheme, in sicer pripovedovalno kocko,

330