Page 328 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Mija Umer in Barbara Baloh

gosto vsakdanja in pričakovana. Sonja Starc (2015) pravi, da se izvirnost izbire
in raznovrstne možnosti sporočanja najbolj izražajo v umetnostnih besedilih.
Andreja Žele (2014) dodaja, da je literarna ustvarjalnost tudi jezikovna ustvar-
jalnost in vir novih jezikovnih zmožnosti. Sonja Starc (2015) prav tako prepo-
znava ključnost spodbujanja literarne ustvarjalnosti v okviru pouka.
Današnji pouk književnosti v osnovnih šolah temelji na komunikacijskem
modelu poučevanja, ki ga v priporočilih za obravnavo predlaga osnovnošol-
ski učni načrt za slovenščino. V skladu z vrednotami komunikacijskega mo-
dela naj bi učitelj poskrbel, da v ospredje postavi učenca in besedilo (Sa-
ksida, 2008; Kordigel Aberšek, 2008). Gre za literarno-pedagoško komunika-
cijo med tremi poglavitnimi dejavniki: učencem, književnostjo in učiteljem
(Krakar Vogel in Blažić, 2013). Različni avtorji kot cilj komunikacijskega mo-
dela pouka književnosti prepoznavajo komunikacijo med učencem in lite-
rarnim delom (Kordigel Aberšek, 2008). Učitelj ima pri tem pomembno vlogo
usmerjevalca dejavnosti in pogovora, učence opozarja na prezrte sestavine
prebranega besedila ter s svojim razumevanjem sodeluje v soustvarjanju po-
mena (Saksida, 2008). Ključnega pomena pa je, da se učitelj kot organizator
in usmerjevalec pouka zaveda, da so sheme in modeli, po katerih naj bi pou-
čeval, le okvir, ki prilagodljivemu učitelju omogoča nove pristope, učencem
pa možnost različnih interpretacij. Učitelj tako lahko komunikacijsko shemo
sam prilagodi razredu in konkretnim ciljem ustvarjalnega pouka (Saksida,
2008).
Pri pouku slovenščine se ustvarjalnost v prvem izobraževalnem obdobju
spodbuja skozi ustvarjalno pripovedovanje, kasneje pa se osredotočimo tudi
na ustvarjalno in poustvarjalno pisanje (Ministrstvo za izobraževanje, zna-
nost in šport Republike Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo,
2018).
Učitelji lahko ustvarjalno pripovedovanje spodbujajo z dejavnostmi, kot
sta pripovedovanje pravljic in izmišljanje nadaljevanj ali kombinacij znanih
zgodb (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in
Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2018). Pri tem je ključno, da otroci v
dejavnostih izrazijo svoje domišljijske zmožnosti na način, ki jim je blizu, ob
čemer je pomemben tudi čustveni odnos med učiteljem in učencem (Baloh
in Kobal, 2022).
Tudi pisanje kot pisni izraz ustvarjalnosti zahteva sistematičen pristop in
spodbudno okolje. Ustvarjalno pisanje vključuje izražanje novih zamisli ali
preoblikovanje obstoječih (Blažić, 2000) in je proces, v katerem naj bi uče-
nec prešel vse štiri faze ustvarjalnega mišljenja (Blažić, 1992). V osnovni šoli
spodbujamo predvsem poustvarjalno pisanje, pri katerem učenec kreativno

328