Page 326 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 326

Mija Umer in Barbara Baloh


                  blemov,dotegapapridemozustvarjalnimmišljenjem.Včasu,kosesoočamo
                  s podnebnimi in z družbenimi izzivi, postaja ustvarjalnost eno ključnih oro-
                  dij za spodbujanje trajnostnega razmišljanja in delovanja. Z njeno pomočjo
                  lahko pri učencih razvijamo občutek zapovezanost z okoljemin sskupnostjo,
                  odgovornost do drugih ter sposobnost iskanja rešitev, ki presegajo zgolj nji-
                  hove lastne potrebe.
                    Otroci so po mnenju številnih strokovnjakov ustvarjalnejši posamezniki
                  od odraslih (Rodari, 1977; Pečjak, 1987; Baloh, 2022). Glede na to, da otroci
                  velik del otroštva preživijo v šoli, bi morali ustvarjalnost pri pouku aktivno
                  spodbujati z ustreznimi metodami, tehnikami in oblikami dela (Likar in Ha-
                  lilović, 2013). Tako bomo prispevali k vzgajanju kritičnih in ustvarjalnih posa-
                  meznikov, ki se bodo znali spoprijeti z reševanjem problemov. Strokovnjaki
                  opozarjajo, da je osnovna šola premalo spodbudna za razvoj ustvarjalnosti
                  (Marentič-Požarnik, 2000; Cankar idr., 2011). V njej se slednja velikokrat spod-
                  buja predvsem v okviru krožkov in dnevov dejavnosti, pri rednem pouku pa
                  se pomembnost le-te po prvem triletju nekoliko izgubi.
                    Eden izmed predmetov, kjer se ustvarjalnosti ne sme zanemarjati, je slo-
                  venščina. Številni strokovnjaki na pedagoškem področju poudarjajo, da so
                  otroci tudi na jezikovnem področju ustvarjalnejši od odraslih (Rodari, 1977;
                  Malaguzzi,1993;Blažić, 2003;Baloh,2022),saj niso obremenjenizdružbenimi,
                  skulturnimiinzjezikovnimiznanjiter prepričanji (Malaguzzi,1993).Tudi Bar-
                  bara Baloh (2022) ugotavlja, da otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem
                  obdobju pokaže veliko mero ustvarjalnosti, saj razume veliko več, kot lahko
                  izrazi z jezikom.

                  Teoretična izhodišča
                  Ustvarjalnost kot veščina prihodnosti
                  Ustvarjalnost danes ni razumljena le kot osebna sposobnost umetniškega iz-
                  ražanja, temveč kot temeljna življenjska veščina, ki omogoča prilagajanje in
                  iskanjeizvirnih rešitevterodgovorov,ki bodo pomagali pri aktualnih izzivih,s
                  katerimi se družba sooča. Florida (2002) opisuje družbo, v kateri ustvarjalnost
                  postaja prevladujoča prvina razvoja. Tudi Musek in Pečjak (2001) prepozna-
                  vata pomembnost ustvarjalnosti za družbo; pravita, da so odkritja, inovacije
                  in izboljšave plod ustvarjalnega mišljenja in hkrati gonilo napredka družbe.
                  Barbara Baloh (2022) navaja, da sodobna družba pričakuje in zahteva ustvar-
                  jalnost na vseh področjih življenja in dela ter je zato odločilna za uspešnost
                  posameznika in družbe. Finski model vzgoje in izobraževanja ustvarjalnost
                  vključuje v vsakdanje učne vsebine, ki med drugim pripomorejo k vzgajanju
                  okoljsko ozaveščenihinaktivnihdržavljanov (Abend,2022).Otrocispomočjo


                  326
   321   322   323   324   325   326   327   328   329   330   331