Page 326 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Mija Umer in Barbara Baloh

blemov,dotegapapridemozustvarjalnimmišljenjem.Včasu,kosesoočamo
s podnebnimi in z družbenimi izzivi, postaja ustvarjalnost eno ključnih oro-
dij za spodbujanje trajnostnega razmišljanja in delovanja. Z njeno pomočjo
lahko pri učencih razvijamo občutek zapovezanost z okoljemin sskupnostjo,
odgovornost do drugih ter sposobnost iskanja rešitev, ki presegajo zgolj nji-
hove lastne potrebe.
Otroci so po mnenju številnih strokovnjakov ustvarjalnejši posamezniki
od odraslih (Rodari, 1977; Pečjak, 1987; Baloh, 2022). Glede na to, da otroci
velik del otroštva preživijo v šoli, bi morali ustvarjalnost pri pouku aktivno
spodbujati z ustreznimi metodami, tehnikami in oblikami dela (Likar in Ha-
lilović, 2013). Tako bomo prispevali k vzgajanju kritičnih in ustvarjalnih posa-
meznikov, ki se bodo znali spoprijeti z reševanjem problemov. Strokovnjaki
opozarjajo, da je osnovna šola premalo spodbudna za razvoj ustvarjalnosti
(Marentič-Požarnik, 2000; Cankar idr., 2011). V njej se slednja velikokrat spod-
buja predvsem v okviru krožkov in dnevov dejavnosti, pri rednem pouku pa
se pomembnost le-te po prvem triletju nekoliko izgubi.
Eden izmed predmetov, kjer se ustvarjalnosti ne sme zanemarjati, je slo-
venščina. Številni strokovnjaki na pedagoškem področju poudarjajo, da so
otroci tudi na jezikovnem področju ustvarjalnejši od odraslih (Rodari, 1977;
Malaguzzi,1993;Blažić, 2003;Baloh,2022),saj niso obremenjenizdružbenimi,
skulturnimiinzjezikovnimiznanjiter prepričanji (Malaguzzi,1993).Tudi Bar-
bara Baloh (2022) ugotavlja, da otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem
obdobju pokaže veliko mero ustvarjalnosti, saj razume veliko več, kot lahko
izrazi z jezikom.

Teoretična izhodišča
Ustvarjalnost kot veščina prihodnosti
Ustvarjalnost danes ni razumljena le kot osebna sposobnost umetniškega iz-
ražanja, temveč kot temeljna življenjska veščina, ki omogoča prilagajanje in
iskanjeizvirnih rešitevterodgovorov,ki bodo pomagali pri aktualnih izzivih,s
katerimi se družba sooča. Florida (2002) opisuje družbo, v kateri ustvarjalnost
postaja prevladujoča prvina razvoja. Tudi Musek in Pečjak (2001) prepozna-
vata pomembnost ustvarjalnosti za družbo; pravita, da so odkritja, inovacije
in izboljšave plod ustvarjalnega mišljenja in hkrati gonilo napredka družbe.
Barbara Baloh (2022) navaja, da sodobna družba pričakuje in zahteva ustvar-
jalnost na vseh področjih življenja in dela ter je zato odločilna za uspešnost
posameznika in družbe. Finski model vzgoje in izobraževanja ustvarjalnost
vključuje v vsakdanje učne vsebine, ki med drugim pripomorejo k vzgajanju
okoljsko ozaveščenihinaktivnihdržavljanov (Abend,2022).Otrocispomočjo

326