Page 318 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Vesna Vojvoda Gorjan

zmožnosti. Nasprotno so učenci KS v enem šolskem letu ohranili enakovre-
dne dosežke oz. so svoj rezultat iz nekaterih kriterijev celo poslabšali. Pri go-
vornem sporazumevanju in sporočanju so učenci ES v enem šolskem letu iz-
boljšali svoje dosežke iz kriterijev izbire besedišča, morfosintaktične pravil-
nosti, učinkovitosti sporočanja ter izgovarjave in intonacije.

Kvantitativna analiza podatkov pri ustnem sporočanju in sporazumevanju
Ustno in pisno merjenje znotraj raziskave smo opravili na štirih izbranih šo-
lah, dveh iz urbanega ter dveh iz ruralnega okolja. V ustno merjenje je bilo za-
radi stvarnih okoliščin vključenih 109 učencev (število učencev v oddelku) ter
štirje učitelji (število učiteljev, ki poučujejo v teh oddelkih), dva iz ES ter dva
iz KS. Iz raziskave smo pred obdelavo podatkov izključili dvojezične učence
(16 učencev), učence, ki so bili odsotni od pouka na prvem ali drugem mer-
jenju (18 učencev), in priseljence (en učenec). Iz raziskave smo torej izključil
35 učencev od 109, zato je v vzorcu za ustno merjenje 74 učencev. Zaradi je-
zika poučevanja, ki ga učitelj pretežno uporablja v oddelku, smo tri oddelke
umestili v ES, tj. 40 učencev, ter dva oddelka v KS, tj. 34 učencev.
Razporeditev po spolu je tako v ES kot v KS enakomerna; v ES je 20 dečkov
in 20 deklic, v KS pa 17 dečkov in 17 deklic. V obeh skupinah je 50 dečkov in
50 deklic.
Ustni del merjenja smo opravili dvakrat, obzačetku terobkoncu šolskega
leta (septembra 2020 in junija 2021). Preverjali smo zmožnost govornega spo-
ročanja (enosmeren govor) ter sporazumevalno zmožnost (dialog). Za vred-
notenje obeh zmožnosti smo uporabili zvočno snemanje ter kriterij, pri kate-
rem smo vrednotili učinkovitost sporočanja (0–2,5 točke), morfosintaktično
pravilnost (0–1,5 točke), izbiro besedišča (0–1 točka) ter izgovarjavo in into-
nacijo (0–1 točka). Z merjenjem ob začetku in koncu šolskega leta smo želeli
ugotoviti, kakšna je razlika v dosežkih govornih zmožnosti učencev v enem
šolskem letu.
Ugotovili smo, da so učenci ES dosegli višjo povprečno oceno oz. srednjo
vrednost tako pri govornem sporazumevanju kot tudi pri sporočanju. Pri pr-
vem merjenju govornega sporazumevanja/dialoga je ES dosegla povprečno
oceno 4,60, KS pa 4,22. Pri drugem merjenju je ES dosegla povprečno oceno
5,35, KS pa 4,41, kar pomeni, da je ES izboljšala rezultat za 0,85 vrednosti pov-
prečne ocene, KS pa le za 0,19. Pri govornem sporočanju je KS dosegla višjo
srednjo vrednost, tj. 3,68, kot ES, tj. 3,55, vendar se je povprečna ocena po
drugem merjenju pri ES izboljšala na 4,85, pri KS pa znižala na 3,53. Rezultat
je torej izboljšala zgolj ES, in sicer za 1,3 vrednosti povprečne ocene. V KS je re-
zultat govornega sporočanja pri drugem merjenju nižji kot pri prvem. Ravno

318