Page 320 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Vesna Vojvoda Gorjan

ročanje je učinkovito« doseglo zgolj 11,8 KS, kar pomeni, da je pri KS pri
ravni »sporočanje je učinkovito« v enem šolskem letu prišlo do poslabšanja
za 5,8 (slika 7).
Tudi kriterij izbire besedišča se je pri ES po drugem merjenju znatno izbolj-
šal. Raven »besedišče ustreza« je po prvem merjenju doseglo 37,5 ES, po
drugem pa je ta odstotek zrasel na 70. Pri KS je po prvem merjenju ta raven
doseglo 38,2, po drugem pa 32,4, kar pomeni, da v enem šolskem letu pri
KS pri kriteriju izbire besedišča ni prišlo do izboljšanja. V KS je odstotek ravni
»besedišče ustreza« nižji kot v začetku šolskega leta (slika 8).
Naslednji kriterij, pri katerem je v enem šolskem letu prišlo do sprememb,
je kriterij izgovarjave in intonacije. Ti sta po prvem merjenju »ustrezni« pri
42,5 ES ter pri 35,3 KS. Po drugem merjenju je to raven doseglo 55 ES
ter 32,4 KS, kar pomeni, da se je ta kriterij pri ES izboljšal za 12,5, pri KS pa
poslabšal za 2,9 (slika 9).
Dosežki pri kriteriju morfosintaktične pravilnosti so pri govornem sporoča-
nju nizki, tako pri ES kot pri KS. Pri učencih KS ni prišlo do sprememb, učenci
ES pa so v enem šolskem letu dosežke iz tega kriterija izboljšali. Pri ES je po
prvem merjenju dosežek s 15 narasel na 22,5, kar pomeni, da je prišlo do
7,5-odstotnega izboljšanja dosežkov. Pri KS smo, nasprotno, po prvem in dru-
gem merjenju zabeležili, da kriterij morfosintaktične pravilnosti »popolnoma
ustreza« pri 8,8 vzorca (slika 10).
Analiza kvantitativnih podatkov je pokazala, da so učenci ES v enem šol-
skem letu v večji meri izboljšali svoje dosežke iz vseh kriterijev govornega
sporočanja in sporazumevanja, kar potrjuje hipotezo, da večja izpostavlje-
nost ciljnemu jeziku pozitivno vpliva na sporazumevalno zmožnost učencev
v J2. Tudi dokument SEJO »razume jezik bolj kot sredstvo sporazumevanja
kot pa učni predmet« in s tem potrjuje pozitivne učinke rabe ciljnega je-
zika v procesu poučevanja (Svet Evrope, 2023, str. 27). Nasprotno so učenci KS
svoje dosežke ponekod poslabšali, zato prepogosti rabi J1 v procesu pouče-
vanja J2 ne moremo pripisati večje vrednosti kot izpostavljenosti ciljnemu
jeziku. Obe skupini sta iz kriterija morfosintaktične pravilnosti dosegli zelo
nizke rezultate, vendar so učenci ES svoj dosežek v enem šolskem letu izbolj-
šali. Menimo torej, da frekventen stik s ciljnim jezikom v rabi pozitivno vpliva
na pravilno strukturo stavka pri govornem sporočanju in sporazumevanju.
Učenci ES so dokazali zmožnost induktivnega razmišljanja in uporabe slov-
ničnih znanj v konkretni situaciji, kar je pomemben cilj pouka jezika. »To na-
čelo temelji na razumevanju jezika kot sredstva za izrabljanje priložnosti in
doseganje uspeha na družbenem, izobraževalnem in poklicnem področju«
(str. 25).

320