Page 314 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Vesna Vojvoda Gorjan

prostora in osmišlja pouk J2. Barbara Baloh in Silva Bratož (2020) menita, da
se učinkovito učenje dogaja v procesu sodelovanja, skupnega načrtovanja in
skupinskega dela. Sugerirata premislek o lastni pedagoški praksi in oblikova-
nju dejavnosti tako, da so otroci akterji učnega procesa.
Implementacijaigrevrazredujenujna,kerjeotrokovaprimarnadejavnost.
Igro lahko uporabimo vsako učno uro v različne namene. Lahko služi za utr-
jevanje usvojenih vzorcev tako, da učenci v skupini na list zapišejo odgovor,
nato odgovor v omejenem času pokažejo. Z dodanim elementom tekmova-
nja sta motivacija in aktivnost pri delu še večji. V razredu lahko dodamo igre,
ki vsebujejo gibalne elemente. Tako lahko po obravnavanem besedilu pre-
verimo razumevanje s štafetno igro, kjer učenci tečejo do plakata in nanj za-
pišejo odgovor. Nato predajo pisalo naslednjemu učencu, ki opravi isto in se
čim prej vrne v skupino. Namen opisanih dejavnosti sta aktivacija učencev ter
razvijanje občutka odgovornosti do lastnega znanja. V naslednjih fazah uče-
nec spremlja svoj proces usvajanja in ga s samoregulacijo ter samoevalvacijo
reflektira in izboljšuje. Pri naslednjih učnih urah želi biti v dejavnosti igre še
aktivnejši in še bolje sodelovati s sošolci. To njegovo motivacijo dviguje bolj
kot učiteljeva navodila.
Bistveno sporočilo Dodatka k SEJU je zagotovo uporabni vidik jezika in ne
slovnično brezhibna raba TJ/J2. »Sodobni pouk drugega jezika temelji na na-
čelih komunikacijskega pristopa in humanistično-afektivnih pristopov k uče-
nju in poučevanju jezikov« (Svet Evrope, 2023, str. 28). Raba je tista, ki učenca
usmerja v induktivno razumevanje pravil in v samorefleksijo ter izboljševanje
lastnih ustnih in pisnih izdelkov. To znanje je trajnostnejše in učencu prinaša
konkretne koristi, saj ga lahko spontano uporabi v situaciji iz resničnega ži-
vljenja (prijatelju iz sosednje dežele lahko napiše spletno sporočilo, razume
vsebino spletne strani ...). Uporabnost osmišlja pouk in pomaga pri aktivaciji
učenca za proces učenja. »Če torej na učence gledamo kot na uporabnike je-
zika, to pomeni, da pri pouku čim več uporabljamo ciljni jezik – gre za učenje
rabe jezika in ne le za učenje o jeziku« (Svet Evrope, 2023, str. 28).

Raziskava
Namenincilj raziskave
Z empirično raziskavo smo želeli ugotoviti, ali izpostavljenost ciljnemu jeziku
pri pouku italijanščine kot J2 vpliva na razvoj sporazumevalnih zmožnosti v
tem jeziku. V ta namen smo opravili raziskavo pri učencih petega razreda (od
10. do 11. leta starosti). Gre za kombinirano uporabo kvalitativnih in kvantita-
tivnih metod v eni sami raziskavi. Vsi podatki so bili zbrani pri različni ciljni
populaciji v enem šolskem letu, torej gre za transverzalno raziskavo.

314