Page 321 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Izkustveni in sodelovalni pristop poučevanja italijanščine kot J2

Kvalitativna analiza podatkov ustnega sporočanja in sporazumevanja
S kvalitativno analizo kriterija učinkovitosti sporočanja pri ustnem sporoča-
nju smo želeli raziskati vzroke in razumeti, kako se je učinkovitost sporočanja
spremenila pri učencih, ki so bili vključeni v raziskavo, trajajočo eno šolsko
leto. Izstopa dosežek učencev ES, saj pri drugem merjenju v ES nismo več
zabeležili učencev, pri katerih sporočanje ne bi bilo učinkovito. Nasprotno je
odstotekučencev,prikaterihsporočanjenibiloučinkovito,priKSvztrajaltudi
pri drugem merjenju. Iz zapisanega lahko sklepamo, da učenci KS, ki so bili
enošolskoletovključeni vraziskavo, niso bilidovoljizpostavljeni ciljnemu
jeziku. Posledično smo v teh oddelkih zasledili slabše znanje J2, slabšo moti-
vacijo za učenje tega jezika ter manjšo pripravljenost sodelovati pri drugem
merjenju.
Ob zapisanem lahko sklepamo, da so učenci ES pri pouku aktivnejši in bolj
motivirani za delo. Učitelj ES pri svojem pouku uporablja različne strategije
poučevanja, ki omogočajo razumevanje preko ciljnega jezika. Posega po mi-
miki, gestikulaciji ter interpretaciji ves čas učnega procesa. S svojim govorom
in držo pritegne pozornost učencev ter nenehno daje zgled rabe J2.
Pomemben podatek, ki izstopa, je izjemen napredek učencev ES pri krite-
riju izbire besedišča, kar bi lahko pojasnili prav s kvalitativno analizo tega kri-
terija.UčiteljaESodlikujepredvsemizbiraosnovnegabesediščanaravniA1in
delno na ravni A2 po SEJO, ki je del minimalnega standarda pri zgodnjem po-
učevanju italijanščine kot J2. Na osnovi zapisanega ter na podlagi opravljene
raziskave lahko zatorej sklepamo, da pouk v ES ponuja boljše pogoje za iz-
boljšanje in urjenje besedišča. Pri KS rezultati raziskave in kvalitativna analiza
ne odražajo izboljšanja kriterija izbire besedišča, kar bi v enem šolskem letu
pričakovali. Rezultati prvega in drugega merjenja so skoraj nespremenjeni.
Zaradi velike izpostavljenosti angleščini smo v obeh skupinah opazili in-
terferenco iz tega jezika, največkrat tako, da so si učenci sposodili angleško
besedo ali pa so italijanski glagol pustili v nedoločniku po vzoru angleške
slovnice. Po enem letu vključenosti v ES je veliko učencev izboljšalo rezultate
kriterija izgovarjave in intonacije. Sklepamo, da so imeli zaradi večje izpostav-
ljenosti ciljnemu jeziku več možnosti za izboljšanje tega kriterija.

Zaključek
Z raziskavo smo potrdili hipotezo o boljši sporazumevalni zmožnosti učen-
cev ES, kar pomeni, da aktivna raba ciljnega jezika v procesu poučevanja ita-
lijanščine kot J2 ključno vpliva na razvoj sporazumevalnih zmožnosti v tem
jeziku. Da večja izpostavljenost J2 pozitivno vpliva na razvoj sporazumevalne
zmožnosti pri petošolcih, so potrdili tudi učenci ES na intervjujih. Učenci KS

321