Page 316 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Vesna Vojvoda Gorjan

čili skoraj polovico vseh slovenskih osnovnih šol, ki se nahajajo na tem ob-
močju (tj. sedem od skupno 14), ter skoraj polovico učiteljev, ki v teh šolah
poučujejo italijanščino kot J2 (tj. osem od 17). Glede rabe jezika v procesu
poučevanja smo uporabili dvojno preverjanje; najprej so se učitelji opredelili
sami, nato pa smo podatek primerjali z ustnimi izjavami učencev. Skupino,
v katero smo uvedli eksperimentalni dejavnik, smo imenovali eksperimen-
talna skupina (ES), skupino, ki eksperimentalnega dejavnika ni bila deležna,
pa kontrolna skupina (KS). V vzorec smo vključili 266 učencev (od 711), kar je
40 odstotkov izbrane populacije petošolcev, ki se učijo italijanščine kot J2.
V ES, ki vključuje 145 učencev, so učenci petega razreda, ki se italijanščine
kot drugega jezika učijo tako, da učitelj/-ica v procesu poučevanja uporablja
pretežno ciljni jezik. V KS je 121 učencev petega razreda, ki se italijanščine
kot drugega jezika učijo tako, da učitelj/-ica v procesu poučevanja uporablja
pretežno slovenščino. Vzorec, ki je bil zajet v ustni del raziskave, je bil zaradi
stvarnih okoliščin manjši.

Merski instrumenti za zbiranje podatkov
V znanstveni raziskavi smo uporabili različne merske instrumente za prever-
janje sporazumevalne zmožnosti v italijanščini. Preverjali smo ustne in pisne
zmožnosti, zato so učenci pisali pisni preizkus ter sodelovali v intervjuju. Da
bi ugotovili,kakšnesporazumevalnezmožnosti izkazujejo učenci venemšol-
skem letu, smo merske instrumente za zbiranje podatkov uporabili na za-
četku in ob koncu šolskega leta.

Pisni del preizkusa
Pisni preizkus je prilagojen standardiziranemu testu CILS A1,² ki ga sestavljajo
naloge za preverjanje slušnega in bralnega razumevanja ter pisnega sporo-
čanja. Izbor je prilagojen ciljem učnega načrta za predmet italijanščina kot J2
na narodno mešanem območju slovenske Istre. Ta določa standarde znanja
ob koncu posameznega vzgojno-izobraževalnega obdobja na podlagi opi-
sov ravni sporazumevalne zmožnosti po SEJU (Ministrstvo Republike Slove-
nije za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2011, str. 20).

Ustni del preizkusa
Z ustnim merjenjem učencev smo preverili ustno sporazumevanje in sporo-
čanje v italijanščini. Govorno sporazumevanje smo preverili tako, da je uče-

² Certifikat o znanju italijanščine, ki ga je pripravil Center za italijanščino kot tuji jezik Univerze
v Sieni (Italija) na osnovi jezikovnih politik Sveta Evrope, predvsem Skupnega evropskega jezi-
kovnega okvira (Council of Europe 2001).

316