Page 312 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Vesna Vojvoda Gorjan

in opravlja aktivno vlogo v procesu usvajanja. Z naravnanostjo k aktivni vlogi
učečega se v procesu usvajanja jezika se torej oddaljujemo od klasičnega
usvajanja jezikovnih struktur, da bi učečemu se ponudili naloge iz realnega
življenja.
Pristop je osredinjen na dejavnosti, ki jih učeči se lahko opravi ali jih je
zmožen opraviti (Svet Evrope, 2023, str. 22). Učni načrt navaja, da »izposta-
vljenost drugemu jeziku, možnosti in potrebe po njegovi rabi omogočajo,
da se učenci učijo jezika tudi naravno, v življenjskem okolju« (Ministrstvo Re-
publike Slovenije za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo,
2011, str. 4). Opredelitev predmeta daje poseben poudarek zgodnjemu uče-
nju italijanščine, ki »[s]e zato začne že v prvem razredu osnovne šole in se
nadaljuje do splošne oziroma poklicne mature« (str. 4) ter obenem »[s]ledi
sodobnim usmeritvam, tako da temelji na pristopu, po katerem jezik opre-
deljujemo kot sredstvo za sporazumevanje« (sporazumevalni vidik) (str. 4).
Obe navedbi torej učitelja spodbujata in usmerjata v naravno učenje jezika,
ki je podobno usvajanju materinščine.

Učenec/uporabnik jezika prevzema vlogo družbenega agensa
Dodatek k SEJU (Svet Evrope, 2023) v povezavi z akcijsko naravnanim pristo-
pom ne predpisuje nobenega posebnega didaktičnega pristopa, ne določa
obravnave jezikovnih struktur ali umetnostnih besedil in tudi ne ponuja od-
govora o najprimernejšem načinu spremljanja napredka učečega se. Inovati-
ven pristop SEJA predstavlja učečega se kot uporabnika jezika in družbenega
akterja. Jezik je sredstvo sporazumevanja, in ne predmet, ki se ga je treba
učiti. Prav zato SEJO predlaga analizo potreb učečih se, uporabo opisnikov
»kaj znam/zmorem narediti« in uporabo komunikacijskih nalog.

Akcijsko naravnan pristop
SEJO se ukvarja s tem, kaj v praksi pomeni pristop, ki je akcijsko naravnan
(angl. action-oriented approach). Pri takem pristopu so ključne naloge (angl.
tasks), pri katerih osnovni cilj ni jezik, temveč nek drugi produkt (organizirati
praznovanje rojstnega dne, pripraviti plakat, blog, organizirati potovanje ...).
Učeči se naj bi deloval v manjši skupini, kjer vsak prispeva po svojih zmožnos-
tih in si pomaga s poznavanjem drugih jezikov. To je priložnost za interakcijo
in razvijanje medkulturnosti, tako kot se to odvija tudi v sodobni družbi (Svet
Evrope, 2023, str. 28). Trenutno dogajanje v družbi narekuje intenzivno rabo
ciljnega jezika v razredu, kjer se učeči se ne uči o jeziku, temveč ga uporablja.
Ob rabi zaznava razlike in podobnosti med jeziki, kjer je velik poudarek na
večjezičnosti.

312