Page 311 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Izkustveni in sodelovalni pristop poučevanja italijanščine kot J2

stopa in humanistično-afektivnih pristopov k učenju in poučevanju jezikov«
(Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport in Zavod Republike Slo-
venije za šolstvo, 2011, str. 30). Učenec mora uporabljati jezik v raznolikih kon-
tekstih. Komunikacijski pristop pri pouku lažje aplicirajo učitelji, ki so naravni
govorci, saj zlahka tolmačijo tudi slovnična pravila v J2. Nenaravni govorci se
pri razlagi slovnice zatekajo k J1 in s tem izgubljajo dragocene trenutke izpo-
stavljenosti J2 (Brown, 2000, str. 242).
Podobno sta pozitivne plati komunikacijskega pristopa s frekventno rabo
J2 izpostavila Lynne Meiring in Nigel Norman. Učiteljem svetujeta, da učečim
se pomagajo premostiti težave v nerazumevanju besedišča tako, da upora-
bijo govorico telesa in navodila, ki učečim se omogočijo več rabe ciljnega
jezika (Meiring in Norman, 2002, str. 31–33). Carmel Mary Coonan jezik pred-
stavlja kot sredstvo, s katerim prenašamo sporočilo (it. lingua veicolare). Av-
torica meni, da mora jezik potemtakem služiti poučevanju in usvajanju ne-
jezikovnih vsebin. V svojih raziskavah potrjuje pozitivne rezultate dela s kon-
ceptom CLIL (iz angl. Content and Language Integrated Learning), ki prispeva
k visoki stopnji usvajanja jezika (Coonan, 2012). Nives Zudič Antonič (2011, str.
68) znotraj procesa poučevanja poudarja sporazumevanje, razvijanje med-
kulturne zmožnosti in povezovanje znanja. Prav tako Balboni (2015, str. 349–
350) opozori na posameznikove zmožnosti in sposobnosti, ki lahko tandemu
ali skupini pomagajo pri določeni nalogi; ključno spremembo v učnem pris-
topu pripisuje svetovnemu spletu, ki od leta 1994 dalje omogoča pogovor z
naravnimi govorci, dostop do pesmi, besedil, videoposnetkov v italijanščini.
Anna Cilimberti (2012, str. 512) predlaga raziskovanje lastne didaktike pouče-
vanja (it. la ricercazione) ter spodbuja k uvedbi novih pedagoških pristopov.

Pregled učnega načrta (2011) ter Dodatka k SEJU (2023)
V pričujočem poglavju smo pregledali temeljni evropski dokument, ki na-
rekuje načine poučevanja TJ/J2 v evropskem prostoru, ter slovenske doku-
mente, ki podajajo usmeritve za poučevanje drugega uradnega jezika, tj. ita-
lijanščine, na dvojezičnem območju slovenske Istre. Prenova učnih načrtov v
Sloveniji od leta 2021 temelji na evropskih dokumentih, med katere sodi t.i.
Dodatek k Skupnemu evropskemu jezikovnemu okviru (SEJU), ki ga je Svet
Evrope izdal aprila 2020 (pod naslovom Common European Framework of Re-
ference for Languages: Learning, teaching, assessment – Companion Volume),
Zavod za šolstvo Republike Slovenije pa prevedel in izdal v Sloveniji (2023).

Naravni pristop in aktivno usvajanje jezika
Dodatek k SEJU podpira naravni pristop in aktivno usvajanje jezika. V ospred-
je postavlja posameznika, ki uporablja/usvaja nov jezik, je družbeno aktiven
311