Page 309 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 309

Izkustveni in sodelovalni pristop

                  poučevanja italijanščine kot J2
                  za trajnostno družbo prihodnosti: primer

                  ustnega sporočanja in sporazumevanja
                  v petem razredu slovenskih osnovnih šol

                  na dvojezičnem območju


                  Vesna Vojvoda Gorjan
                  OŠ Elvire Vatovec Prade
                  vesna.vojvoda@os-ev-prade.si


                  V pričujočem članku predstavljamo izkustveni in sodelovalni pristop pouče-
                  vanja italijanščine kot J2, ki ga izvajamo pri pouku J2 v osnovni šoli s sloven-
                  skim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre. Izhajamo
                  iz predpostavke, da neformalno poučevanje drugega jezika na šoli poteka tudi
                  na hodniku, ko učenec svojo »maestro« pozdravi v italijanščini. Poudarek je na
                  rabi jezika v procesu poučevanja. V uvodu smo pregledali učni načrt ter doku-
                  mentDodatekkSEJU,kinarekujetaizvajanjepoukaitalijanščinekotJ2vosnov-
                  nih šolah s slovenskim učnim jezikom na dvojezičnem območju. Raziskave po-
                  trjujejo, da so »jezikovni in kognitivni procesi učenja drugega jezika pri mlajših
                  otrocih večinoma podobni procesom prvega jezika« (Brown, 2000, str. 75). V ra-
                  zredu, kjer učitelj sproščeno poučuje v ciljnem jeziku, učenec razvije zmožnost
                  posnemanja ter avtonomije uporabe istega jezikovnega koda. Pri takem pri-
                  stopu smo v 5. razredu zaznali večji spontani jezikovni odziv v drugem jeziku
                  kot v skupinah, kjer učitelj uporablja klasično slovnično-prevajalsko metodo.
                  Podatke za raziskavo smo zbirali v slovenskih osnovnih šolah na dvojezičnem
                  območju slovenske Istre. Da bi ugotovili razlike v jezikovnih zmožnostih v ita-
                  lijanščini, so učenci ob začetku in koncu šolskega leta pisali test ter sodelovali
                  v intervjuju. Za analizo podatkov je bila ključnega pomena učiteljeva raba je-
                  zika pri pouku. V eksperimentalno skupino (ES) smo vključili oddelke, kjer je
                  učitelj uporabljal pretežno italijanščino, v kontrolno skupino (KS) pa oddelke,
                  kjer je učitelj uporabljal pretežno slovenščino. V raziskavi smo opravili kvan-
                  titativno in kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Z ugotovitvami spod-
                  bujamo učitelje italijanščine kot J2 k aktivni rabi ciljnega jezika pri pouku ter
                  vključitev učencev v avtentično dvojezično okolje.
                  Ključnebesede: italijanščina kot J2, didaktika poučevanja, izkustveni pristop po-
                  učevanja, raba ciljnega jezika, sporazumevalna zmožnost
                          © 2025 Vesna Vojvoda Gorjan
                  https://doi.org/10.26493/978-961-293-538-2.18


                  Hudovernik, S., Lepičnik Vodopivec, J., Drljić, K., Birsa, E., Mezgec, M., Cotič, N.,
                  Dolenc, P., Ferbežar, N., Hozjan, D., in Štemberger, T. (ur.). (2025). Vseživljenjsko učenje
                  kot temelj trajnostne družbe. Založba Univerze na Primorskem.
   304   305   306   307   308   309   310   311   312   313   314