Page 304 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 304

Barbara Bednjički Rošer in Dragica Haramija


                  pomembna zlasti vzgojiteljev način branja in pogostost govornih interakcij.
                  Čeprav Kurikulum za vrtce (Strokovni svet Republike Slovenije za splošno iz-
                  obraževanje, 1999) ne navaja obnavljanja besedil (Baloh, 2019, str. 15), razis-
                  kave (Baloh, 2019; Marjanovič Umek idr., 2006) kažejo, da je to osrednja dejav-
                  nost po prebranem besedilu, kar je ključno za razvoj pragmatične zmožnosti
                  otrokovega pripovedovanja. Pri spodbujanju gradnika odziv na prebrano so
                  udeleženci raziskave izpostavili tudi operacijsko-praktične metode, ki pred-
                  stavljajo vrsto različnih praktičnih aktivnosti (Valenčič Zuljan in Kalin, 2024).
                  Navajali so: otroke bi povabila, da likovno poustvarjajo; sestavili bi mesto iz od-
                  padne embalaže; izdelali bi lutke in pripravili lutkovno predstavo; povabila bi
                  otroke na delovno akcijo in bi čistili okolico vrtca; pripravila bi poskus pred vrt-
                  cem in bi v zemljo zakopali časopisni papir in plastično vrečo ter po enem me-
                  secu preverili, kaj se je zgodilo; na ekovrtičku bi gojili zelišča in jih prepoznavali
                  po vonju, okusu. Po analizi odgovorov ugotavljamo, da bi udeleženci razis-
                  kave odzive na prebrano razvijali z različnimi poustvarjalnimi dejavnostmi,
                  kar nakazuje medpodročno povezovanje, ki velja za sodoben didaktični pri-
                  stop z možnostjo povezovanja informacij z več vidikov, tudi z možnostjo im-
                  plementacije ozaveščanja predšolskih otrok o trajnostnem razvoju.
                    Z metodama igre in demonstracije bi udeleženci raziskave spodbujali gla-
                  sovno zavedanje, ki ima v abecednem sistemu pisave osrednjo vlogo pri uče-
                  nju branja in pisanja (Zemljak Jontes in Bednjički Rošer, 2020). Udeleženci
                  so navajali primere, ki smo jih razvrstili glede na zahtevnost: prepoznavali bi
                  dolge in kratke besede (krt – deževnik, juha – rastlinjak, hiša – nebotičnik) in jih
                  razvrščali na dolge in kratke trakove; iskali bi rime (vrt – krt, smetišče – gnezdiš-
                  če, ptiček – grmiček), aliteracije (buča, bazilika, bombon; solata, sivka, sok, sla-
                  doledarna; kuščar, krt, kumara, koriander), s poskoki bi zlogovali besede (ju-ha,
                  me-sto, ce-sta, pa-ra-diž-nik, ne-bo-tič-nik), v ilustracijah bi iskali besede na po-
                  samezne začetne glasove (deževnik, Oskar, maček, rastlinjak).

                  Zaključek
                  Izbrana slikanica Liis Sein in Gerde Märtens Moje mesto (2023) odpira po-
                  membna vprašanja in skozi literarno izkušnjo odnosa posameznika ter druž-
                  be do narave, živali in okolja ozavešča o aktualnih izzivih preobremenjenega
                  naravnega okolja, posledicah neodgovornega človekovega delovanja ter
                  odnosu posameznikov do narave v urbanih središčih. Prispevek osvetljuje
                  obravnavo kakovostnega bralnega gradiva, ki pomembno prispeva k razvoju
                  gradnikov bralne pismenosti in se hkrati umešča v kontekst razvoja ključnih
                  kompetenc za vseživljenjsko učenje, kot jih opredeljuje dokument Ključne
                  kompetence za vseživljenjsko učenje: evropski referenčni okvir (Urad za uradne


                  304
   299   300   301   302   303   304   305   306   307   308   309