Page 303 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Z branjem slikanic k trajnostno naravnani družbi

živi Oskar? Kam je šel Oskar po zelišča? Kaj se dogaja z deževniki na ilustraciji?
Zakaj ptice v mestu ne morejo gnezditi? Kje so mravlje? Kakšen je vrt? Kaj vse ra-
ste v rastlinjaku? Kje Oskar išče mamo, dedka, očeta in brata? Kaj počnejo živali?
Kakšno mesto gradi Oskar?
Povezave med literarnim in likovnim kodom sporočanja smo v odgovorih
udeležencev raziskave prepoznali tudi pri spodbujanju odzivanaprebrano, ki
se v predšolskem obdobju izkazuje skozi tvorjenje ustreznega in smiselnega
govora otrok ter uporabo informacij oz. znanja v novih situacijah (Pulko in
Kranjec, 2020) in se navezuje na razumevanje branega besedila (Pinto idr.,
2019). Udeleženci raziskave so med primeri dejavnosti, s katerimi bi spodbu-
jali otrokov odziv na prebrano, navajali: otrokom bi pripravila slikovno gradivo
(4–6 slik), jih povabila, da ga uredijo v pravilno zaporedje in ob tem pripovedu-
jejo;otrokebipovabila,dalikovnopoustvarjajo;spodbujalabisimbolnoigro;se-
stavili bi mesto iz odpadne embalaže; izdelali bi lutke in pripravili lutkovno pred-
stavo; izdelali bi si žepno pravljico ipd.
Učne metode oz. aktivnosti otrok in vzgojiteljev, ki usmerjajo uresničeva-
nje kurikularnih ciljev, določajo tudi načine interakcije in komunikacijo. Me-
todična kompetentnost vzgojiteljev zagotavlja, da bodo strokovno presodili
ustreznost izbranih aktivnosti glede na zastavljene cilje. Pri izvedbi literarnih
bralnih dogodkov je izhodiščna dokumentacijska metoda – metoda dela z
besedilom (Valenčič Zuljan in Kalin, 2024), ob kateri so udeleženci raziskave
navajali, da bi govor, ki je ena pomembnejših nalog vrtca, spodbujali z raz-
ličnimi verbalnimi metodami. Odgovore smo razvrstili v štiri kategorije: (a)
opisovanje: po prebrani zgodbi bi si ilustracije ogledali, otroci bi jih opisovali,
opisovali bi živali na ilustracijah, opisali bi sadje, zelenjavo in zelišča na ilustraci-
jah, opisali bi, kaj vse raste v rastlinjaku; (b) pogovor, diskusija: pogovarjalibise
o zdravem načinu življenja, pogovorili bi se o odnosu do narave in živali, pogo-
varjalibise,kajbisezgodilo,čebiodšlevseživali,pogovarjalibiseoodgovornem
ravnanju v mestu, naravi, pogovorili bi se, kako ostati v stiku z naravo, pogovar-
jali bi se o zelenjavi, ki jo lahko pridelamo sami, pogovorili bi se, kje v mestnem
okoljuživijoživali; (c) pripovedovanje ob ilustracijah: otrocibipripovedovaliob
ilustracijah, zgodbobiobnoviliob ilustracijah, ob slikahbiobnavljalizgodbo,ob
ilustracijah bi se pogovarjali o vsebini; (d) pojasnjevanje, glasno razmišljanje:
pogovorili bi se o Oskarjevem počutju po obisku rastlinjaka, otroci bi pripovedo-
vali o dogodku, ki jim je bil najbolj všeč, otroci bi opisali, kje se zgodba dogaja,
otrok bi predstavil svoj najljubši lik, otroci bi pripovedovali o svojem življenju v
mestu.
Raziskava Ljubice Marjanovič Umek idr. (2006) je pokazala, da pogosto bra-
nje v vrtcu pomembno prispeva k razvoju višjih ravni govora, pri čemer sta

303