Page 302 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 302

Barbara Bednjički Rošer in Dragica Haramija









                                                                Slika 3
                                                                Čezmerno izčrpavanje
                                                                ekosistemov (Liis Sein in
                                                                Gerde Märtens, 2023, str.
                                                                16–17; objavljeno z
                                                                dovoljenjem založbe)


                  nje multimodalne pismenosti. Pri branju multimodalnih besedil je ilustracija
                  enakovreden nosilec informacij in pomembno prispeva k razvoju vizualne
                  pismenosti. Udeleženci raziskave so povezave med literarnim in likovnim ko-
                  dom sporočanja izpostavili pri razumevanju koncepta bralnega gradiva zute-
                  meljitvami, da – ilustracije v slikanici dopolnjujejo besedilo; liki na ilustracijah
                  izkazujejočustva; nailustracijahnajdemotudiživaliinrastline, kivbesedilu niso
                  omenjene (pes, artičoke); na naslovni ilustraciji je Oskar v »zelenem« mestu, kot
                  si ga le želi; ilustracije in besedilo prikazujejo odtujenost od narave in izčrpava-
                  nje naravnega okolja; intraikonično besedilo v zadnji ilustraciji daje upanje, da
                  še lahko spremenimo svoj odnos do narave ipd. Odgovori udeležencev razis-
                  kave izkazujejo široko pomensko polje dojemanja oz. razumevanja literarno-
                  likovnega branja, kar je za bralno pismenost temeljnega pomena. Vzgojitelji
                  kot profesionalni bralci so namreč bralni zgled in z branjem omogočajo pre-
                  poznavanje smeri branja ter orientacijo v bralnem gradivu, če poteka tako,
                  da si otroci med poslušanjem ogledujejo ilustracije, ki pomembno prispe-
                  vajo tudi k razumevanju zgodbe, jo dopolnjujejo ali celo spreminjajo.
                    Povezave med literarnim in likovnim kodom sporočanja so udeleženci ra-
                  ziskave izpostavili tudi pri razvijanju gradnikov govor ter razumevanjebesedil,
                  ki izhajata iz vidnega in slušnega zaznavanja. Udeleženci so navajali vpraša-
                  nja, s katerimi bi preverili razumevanje izbrane slikanice. Vprašanja smo raz-
                  vrstili v dve kategoriji. Najprej so tu vprašanja, ki se nanašajo na besedilo: Kaj
                  je moral Oskar prinesti mami? Kaj se je zgodilo z mestom, ki ga je Oskar zgra-
                  dil? Iz česa je gradil svoje mesto? Kaj vse raste v rastlinjaku? Koga je iskal dežev-
                  nik? Kam so se preselile mravlje? Kam se je odpravil deževnik? Zakaj smetnjaki
                  niso primerna gnezdišča za ptice? Zakaj so živali pomembne? Kaj se bo zgodilo
                  z živalmi, če ne bodo ničesar ukrenili? Kaj ima vsaka hiša v novem mestu, ki ga
                  gradiOskar? Sledijo vprašanja, ki se nanašajo na ilustracije: Kdoopazujemesto
                  z Oskarjem? Kje poročajo o katastrofi, ki je prizadela mesto? V kakšnem mestu


                  302
   297   298   299   300   301   302   303   304   305   306   307