Page 301 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Z branjem slikanic k trajnostno naravnani družbi

tipologij bralnih motivacij (Kordigel Aberšek, 2008; Pečjak in Gradišar, 2015;
Saksida, 1994), njihov temeljni namen pa je »vzbujanje pripravljenosti otrok
za sprejemanje besedil in oblikovanje njihovih pričakovanj« (Saksida, 2017,
str.53) oz.ustvarjanjeanticipacije,ki sezačnez vzgojiteljevimrazmišljanjemo
izvedbi bralnega dogodka v vrtcu in s pripravo otrok na poslušanje izbranega
besedila, ki temelji na poznavanju besed in njihove rabe, zato je besedišče te-
meljni gradnik bralne pismenosti (Coyne idr., 2022; Voršič in Ropič Kop, 2020).
Udeleženci raziskave so navajali, da izbrana slikanica ponuja različne mož-
nosti za razvoj besedišča: o živalih – miš, mravlje, krt, žuželke, deževnik, hrošč,
kuščar, čebele, maček, ptice in pes; rastlinah – drevo, grmovje, zlasti o sadju in
zelenjavi – paradižnik, kumarice, paprika, redkvica, buče, čebula, solata, lube-
nica, grozdje; začimbah in zeliščih – timijan, koriander, zelena, sivka, koper, pe-
teršilj, bazilika. Izpostavili so posamezne besede, ki bi jih dodatno pojasnili:
nakupovalno središče, podzemna železnica, tunel, sladoledarna, konzerve, em-
balaža, časopis, ždeti, marljivo; sopomenko: prst; prenesene pomene: njegov
trud je bil zaman, škropiva so opravila svoje, zmajati z glavo, vzeti pot pod noge,
pobrati se iz mesta, greva vsak svojo pot, vame se naseli strah. Slikanica omo-
goča tudi seznanjanje z razmerji med družinskimi člani (Oskar, mama, očka,
dedek, brat ipd.), lahko pa z otroki spoznavamo tudi prevozna sredstva, ki
v besedilu sicer niso omenjena, ampak jih najdemo na ilustracijah (avtobus,
avto, letalo, bager, helikopter).
Udeleženci raziskave so v bralnem gradivu iskali tudi možnosti spodbuja-
nja vrednotenja in kritičnega branja oz. možnosti za izražanje lastnega mne-
nja otrok in navajali: z otroki bi se pogovarjali o neodgovornem ravnanju z ži-
valmi; pogovarjali bi se o pomenu rastlin in zelenih površin v mestu; prebrali bi
tudi Kosturanovo Deklico in mesto (2023) in zgodbi primerjali. Izpostavljeno
je onesnaženo okolje – iskali bi rešitve, kako bi lahko prispevali k bolj čistemu
okolju; z otroki bi lahko spregovorili o pomenu čebel za človeka; s pogovorom
bi skušali kritično razmišljati o varčevanju s papirnatimi brisačami in porabi pi-
tne vode; en vidik kritičnega razmišljanja predstavlja problematika odpadkov,
lahko bi naredili načrt, kako bomo skupaj skrbeli za ločevanje odpadkov ipd.
V odgovorih raziskovancev prepoznavamo tudi spodbujanje govora, skozi
katerega otroci »razvijajo vrednote, pridobivajo znanja in veščine za reše-
vanje okoljskih in družbenih izzivov«, trajnostnost pa »zagotavlja socialno-
čustvena komponenta, ki pri otrocih vpliva na usvajanje vrednot in oblikova-
nje stališč« (Marić Jurišin idr., 2020, str. 52, 64), kar ne prinaša le novih znanj,
temveč sooblikuje osebnostne lastnosti in trajnostno zavest posameznika.
Slikanice, v katerih se tesno prepletata jezikovni in vizualni kod sporoča-
nja (Haramija in Batič, 2016; 2020), so v vrtcu še posebej primerne za razvija-

301