Page 281 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Vseživljenjsko učenje v digitalnem času: enoten jezik za digitalno prihodnost

rešujemo probleme s pomočjo večravenskega abstraktnega mišljenja. Pred-
stavlja koncept spopadanja s problemi, z nalogami in njihovim reševanjem.
V literaturi se pojavljata dva pogleda na RM. Prvi ga vidi kot način mišljenja,
miselne procese, ki sodelujejo pri oblikovanju problema in njegove rešitve na
način, da jo lahko izvede računalnik (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in
šport, 2018; Cansu in Cansu, 2019; Denning in Tedre, 2021; Fesakis idr., 2022;
Palts in Pedaste, 2020; Wing, 2011), človek ali kombinacija obeh (Education,
Audiovisual and Culture Executive Agency, 2019; Krajnc idr., 2017; Wing, 2011).
Rešitev mora biti algoritemska, podana v zaporedju dobro opredeljenih ko-
rakov (Ezeamuzie in Leung, 2022; Klemenčič Mirazchiyski, 2024; Krajnc idr.,
2017).
Zajema abstrakcijo (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2018;
Cansu in Cansu, 2019; Denning in Tedre, 2021; Ezeamuzie in Leung, 2022; Fe-
sakis idr., 2022; Li idr., 2020; Lodi in Martini, 2021; Palts in Pedaste, 2020; Wing,
2011), ki je najpomembnejši element (Wing, 2011), generalizacijo (Cansu in
Cansu, 2019; Krajnc idr., 2017; Lodi in Martini, 2021), dekompozicijo (Cansu in
Cansu, 2019; Denning in Tedre, 2021; Ezeamuzie in Leung, 2022; Fesakis idr.,
2022; Krajnc idr., 2017; Lodi in Martini, 2021; Palts in Pedaste, 2020), analizo
s paralelizacijo¹ in evalvacijo (Cansu in Cansu, 2019; Fesakis idr., 2022; Lodi in
Martini, 2021; Wing, 2011), algoritmično (Cansu in Cansu, 2019; Krajnc idr., 2017;
Lodi in Martini, 2021; Wing, 2011) ter logično mišljenje (Lodi in Martini, 2021;
Wing, 2011).
Nekateri avtorji (Cansu in Cansu, 2019; Denning in Tedre, 2021; Education,
Audiovisual and Culture Executive Agency, 2019; Ezeamuzie in Leung, 2022;
Fesakis idr., 2022; Krajnc idr., 2017; Tang idr., 2020) se nagibajo k drugačni opre-
delitvi RM. Pravijo, da gre bolj za miselno naravnanost, ki je kombinacija prej
navedenih miselnih procesov in širšega nabora veščin, kot so znanje o algo-
ritmih (Denning in Tedre, 2021; Ezeamuzie in Leung, 2022; Fesakis idr., 2022;
Tang idr.,2020),iskanje vzorcev(Ezeamuzie inLeung,2022; Fesakis idr.,2022;
Krajnc idr., 2017; Lodi in Martini, 2021; Wing, 2011), simulacija (Cansu in Cansu,
2019;Fesakisidr.,2022;Li idr.,2020;Lodi in Martini,2021;Tangidr.,2020),vztraj-
nost in sodelovanje (Fesakis idr., 2022), ter metod, ki jih računalničarji upo-
rabljajo pri pisanju programov (Ezeamuzie in Leung, 2022; Klemenčič Miraz-
chiyski, 2024; Lodi in Martini, 2021), npr. iteracije² (Ministrstvo za izobraževa-

¹ Analiza je proces uporabe logičnega mišljenja za boljše razumevanje in oceno primernosti
obravnavanega (Cansu in Cansu, 2019). Paralelizacija pomeni uporabo različnih miselnih pro-
cesov hkrati, vzporedno mišljenje (Palts in Pedaste, 2020).
² Iteracija je vrsta algoritma, kjer se pri reševanju problema določen sklop korakov ponavlja (Otu
idr., 2023).

281