Page 280 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Špela Pugelj in Sanela Hudovernik

tehnologij in digitiziranih podatkov na različnih področjih (UNESCO, 2023;
Gorenšek in Kohont, 2018; Voitsekh, 2023), vključujoč izobraževanje (Bijuklič,
2024). Naslavlja posledične strukturne spremembe na makroravni (Gorenšek
in Kohont, 2018). Je proces preobrazbe družbe in gospodarstva v širšem kon-
tekstu (Gradillas in Thomas, 2025). Omogoča nove možnosti učenja in pouče-
vanja (Flogie in Aberšek, 2019), npr. ustvarjanje učnih materialov, sodelova-
nje, učenje doma in v šoli (Reis-Andersson, 2024).

Digitalne kompetence (DK)

Učiteljeva zmožnost uporabe digitalnih orodij je opredeljena z različnimi iz-
razi,kot so kompetenca,spretnost,pismenost (Kožuh idr.,2021; Skantz-Åberg
idr., 2022). Slednja daje prednost tehničnim veščinam, zato je prišlo do pre-
mika k novemu pojmu, DK (Falloon, 2020; Skantz-Åberg idr., 2022). Te temel-
jijo na osnovnih veščinah rabe IKT (Bećirović, 2023), kot so ustrezna raba digi-
talnihtehnologijzaprepoznavo,dostop,upravljanje,integracijo,analizodigi-
talnih virov (Kožuh idr., 2021), ustvarjanje digitalnih vsebin (Education, Audio-
visual and Culture Executive Agency, 2019; Vuorikari idr., 2022), izgradnjo zna-
nja, komunikacijo, sodelovanje, opravljanje nalog (Bećirović, 2023). Digitalno
kompetenten posameznik samozavestno, kritično in odgovorno uporablja
digitalno tehnologijo pri delu, učenju, vključevanju v družbo (Ministrstvo
za izobraževanje, znanost in šport, 2018; Education, Audiovisual and Culture
Executive Agency, 2019; UNESCO, 2023; Vuorikari idr., 2022). DK so večplasten
in ključen vidik sodobnega izobraževanja (Hatos idr., 2022; Kiryakova in Koz-
huharova, 2024), ki zajema tudi vrednote, zavedanja, znanje o intelektualni
lastnini, zmožnost kritičnega mišljenja in reševanja problemov (Education,
Audiovisual and Culture Executive Agency, 2019; Vuorikari idr., 2022).
Za učitelja DK pomenijo usposobljenost za učinkovito rabo digitalnih teh-
nologij pri pedagoškem delu (Bećirović, 2023; Claro idr., 2024; Hatos idr., 2022;
Kožuh idr., 2021) in opolnomočenju učencev za delovanje v digitalnih okoljih
(Claro idr., 2024; Kiryakova in Kozhuharova, 2024).

Računalniško mišljenje (RM)
RM je leta 1980 v svojem delu Mindstorms prvič omenil Papert (Krajnc idr.,
2017; Tang idr., 2020). Strokovnjaki ga kot osnovno učno spretnost posta-
vljajo ob bok branju, pisanju in računanju (Krajnc idr., 2017). Prepoznano je
kot ključna veščina 21. stoletja (Ezeamuzie in Leung, 2022; Krajnc idr., 2017).
Palts in Pedaste (2020) ugotavljata, da je sodobno opredelitev RM zastavila
Jeannette M. Wing (2006), ki ga razume kot način, kako ljudje, ne računalniki,

280