Page 278 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Špela Pugelj in Sanela Hudovernik

Tehnološki napredek prinaša ne le novih orodij in metod, temveč tudi
nova poimenovanja ter vzbuja zanimanje znanosti za raziskovanje njiho-
vega vpliva na inovacije (Gradillas in Thomas, 2025). Kljub obsežni litera-
turi in številnim raziskavam ter razpravam pa še vedno ni enotnih in kon-
sistentnih opredelitev za nekatere temeljne pojme, kot so informacijsko-
komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT), digitalna tehnologija (v na-
daljevanju DT), digitalizacija (Bijuklič, 2024; Gorenšek in Kohont, 2018), digi-
talne kompetence (v nadaljevanju DK), računalniško mišljenje (v nadaljeva-
nju RM) (Cansu in Cansu, 2019; Ezeamuzie in Leung, 2022; Fesakis idr., 2022; Li
idr., 2020; Tang idr., 2020) in umetna inteligenca (v nadaljevanju UI) (Collins
idr., 2021; Dwivedi idr., 2021; Flogie in Aberšek, 2019; Rakovac Bekes in Galzina,
2022; Wang, 2019).
Pomanjkanje enotnih opredelitev lahko vodi do neustreznega razumeva-
nja in uporabe pojmov (Gradillas in Thomas, 2025; Wang, 2019), kar učencem
posledično otežuje učni proces, učiteljem pa povezovanje teoretičnega zna-
njaspedagoškoprakso.Strokovnjakomnapodročjuizobraževanjabiskupno
razumevanje osnovnih konceptov olajšalo sodelovanje, saj bi to omogočilo
boljšo primerljivost in nadaljnji razvojraziskav.Namen prispevkajessistema-
tičnim pregledom znanstvene literature analizirati, kako so opredeljeni kon-
ceptualni okviri omenjenih pojmov ter kakšna je njihova vloga v izobraževa-
nju.
Raziskati želimo konceptualne okvire in definicije pojmov IKT, DT, digitali-
zacija, DK, RM in UI, ki se pojavljajo v znanstveni literaturi.

Pregled literature
V tem poglavju predstavljamo ključne pojme teoretične osnove prispevka.
Opredeljeni so IKT, DT, procesa digitizacije in digitalizacije, DK, RM ter UI. Ti
so medsebojno povezani in tvorijo kontekst sodobnega izobraževanja, v ka-
terem učitelji delujejo.

Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT)
Zahteva po uporabi IKT se je v zadnjih letih izrazito povečala, postala je ne-
pogrešljiv del sodobnih izobraževalnih sistemov in bolj nuja kot izbira (Ald-
hilan, 2024; Msafiri idr., 2023; Ozdamli in Ozdal, 2015), saj šola danes ni več
le posrednik informacij, temveč spodbujevalec kontinuiranega vseživljenj-
skega učenja (Tinio, 2003). Učiteljem je IKT v pomoč pri načrtovanju in izvaja-
nju pouka, spremljanju napredka ter strokovnem izpopolnjevanju, učencem
pa omogoča dostop do informacij in večje možnosti sodelovanja (Msafiri idr.,
2023).

278