Page 283 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Vseživljenjsko učenje v digitalnem času: enoten jezik za digitalno prihodnost

2023). Učencem ponuja obogatena učna okolja in personalizirano učno po-
moč (Cukurova idr., 2024; Kasneci idr., 2023; Salas-Pilco idr., 2022).

Metodologija
Prispevek temelji na deskriptivni metodi pedagoškega raziskovanja. V elek-
tronskih podatkovnih bazah Scopus,WebofScience,COBISSin GoogleUčen-
jak smo med januarjem in februarjem 2025 iskali znanstvene vire, navezujoč
se na IKT, DT, digitalizacijo, DK, RM in UI v kontekstu izobraževanja. Iskalni niz
je vključeval fraze (v angleški in slovenski različici) »information and commu-
nication technology« OR »ICT« OR »informacijsko-komunikacijska tehnolo-
gija«, »digital technology« OR »digitalna tehnologija«, »digitalization« OR »di-
gitalizacija«, »digital competenc*« OR»digitalne kompetence«,»computati-
onal thinking« OR »računalniško mišljenje«, »artificial intelligence« OR »ume-
tna inteligenca« in bil prilagojen posamezni bazi. V določenih primerih smo
iskanje dodatno zožili s povezovanjem pojmov s kontekstom izobraževanja
(npr. »education*«, »izobraževa*«, »teach*«, »school*«), da smo pridobili rele-
vantnejše zadetke. Pri izbiri literature smo upoštevali naslednje vključitvene
kriterije: (1) vsebinska ustreznost glede na opredeljene pojme, (2) jezikovni
kriterij (slovenščina ali angleščina), (3) dostopnost celotnega besedila, (4) tip
vira (znanstveni članek, zbornik, monografija, uradna publikacija). Želeli smo
zajeti tudi zgodnejše definicije in razvoj konceptov skozi čas, zato časovni
kriterij ni bil uporabljen.
Z uporabo kvalitativne vsebinske analize smo podrobno pregledali in pre-
učili 38 enot literature. Na podlagi rezultatov smo izluščili glavne teoretske
poudarke ter primerjali različne opredelitve ključnih pojmov.

Konceptualni okvir
Analiza izbranih virov razkriva, da se pojmi IKT, DT, digitalizacija, DK, RM in UI
v literaturi pogosto prekrivajo ali uporabljajo nedosledno. To povzroča kon-
ceptualno zmedo, ki ima neposredne posledice za izobraževalno prakso in
raziskovanje.
Skupni termin IKT zajema širši nabor izdelkov (Aldhilan, 2024; UNESCO,
2023, 2022b; Lomos idr., 2023; Ozdamli in Ozdal, 2015; Poledňová idr., 2022; Ti-
nio, 2003), od fizičnih naprav (Lomos idr., 2023), tudi analognih (Poledňová
idr., 2022), do storitev, programske opreme in vsebine – informacij (Aldhi-
lan, 2024; UNESCO, 2023). Naprave in storitve jih obdelujejo in/ali posredujejo
(UNESCO, 2022a). Poudarek je na komunikaciji (Ministrstvo za izobraževanje,
znanost in šport, 2018).
Opaziti je enačenje pojmov IKT in DT (Aldhilan, 2024; UNESCO, 2022a, 2023).

283