Page 284 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 284

Špela Pugelj in Sanela Hudovernik


                  Čeprav sta sorodna (UNESCO, 2022a; Zavod Republike Slovenije za šolstvo,
                  2023), je pri DT poudarek, da temeljijo na digitalnih podatkih (Castro, 2019;
                  Sailer idr., 2021; Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2023), ki so zapisani bi-
                  narno (Voitsekh, 2023). Imajo torej diskretne, nezvezne vrednosti (Gorenšek
                  in Kohont, 2018), medtem ko zvezni, analogni podatki niso zaporedje 0 in
                  1 (Voitsekh, 2023). Dvom o krovnem pojmu je odveč, saj IKT zajemajo tudi
                  analogne tehnologije, kar je bistvena razlika glede na DT. Te namreč obdelu-
                  jejo digitalne podatke, vsakršen analogni prenos ali obdelava podatkov je iz
                  pojma DT zato izključen. Tudi Castro (2019) ter Sailer idr. (2021) pravijo, da so
                  DT širše gledano na računalnikih osnovani sistemi, kjer so podatki zapisani
                  binarno, torej digitalno.
                    Za delo z DT je torej potrebna digitizacija (Education, Audiovisual and Cul-
                  ture Executive Agency, 2019; Gorenšek in Kohont, 2018; Mergel idr., 2019; Vo-
                  itsekh, 2023), ki je tudi predpogoj za digitalizacijo. Gre za dva različna, čeprav
                  povezanatermina(Gorenšek in Kohont,2018;Gradillasin Thomas,2025).Digi-
                  tiziramo analogne podatke – pretvorimo jih v digitalne z namenom nadaljnje
                  uporabe (Voitsekh, 2023). Spremeni se kanal prenosa, informacija pa ostane
                  enaka (Mergel idr., 2019). Šele za tem nastopi druga faza oz. digitalizacija, kjer
                  se fokus s pretvorbe podatkov premakne na vse večjo uporabo DT v družbi
                  (Bumann in Peter, 2019). Ta proces prinaša spremembe in nove načine delo-
                  vanja družbe (Gradillas in Thomas, 2025; Mergel idr., 2019; Voitsekh, 2023), pri
                  tem pa izobraževanje ni izjema (Bijuklič, 2024).
                    Prisotnost teh dveh procesov v ospredje postavlja posameznikove DK. Me-
                  nimo,daobstajakonsenz o dokajširoki opredelitvi tegapojma.Vosnovi pou-
                  darja tehnične veščine (Bećirović, 2023) in rabo IKT (Ministrstvo za izobraže-
                  vanje, znanost in šport, 2018; Education, Audiovisual and Culture Executive
                  Agency, 2019; Falloon, 2020; UNESCO, 2023; Kožuh idr., 2021; Redecker, 2017;
                  Vuorikari idr., 2022), hkrati pa zajema še mnoga znanja, stališča, vrednote in
                  spretnosti, ki jim je skupna kakršna koli povezanost z IKT. Strinjamo se s Ha-
                  tosom idr. (2022) ter z Gabrielo Kiryakovo in Danielo Todorovo Kozhuharovo
                  (2024), da je DK večplasten pojem.
                    S tehnološkim napredkom se je razvila tudi ideja RM. Opredeljeno je bo-
                  disi kot način mišljenja, sklop miselnih procesov ali pa kot miselna naravna-
                  nost, ki je v bistvu kombinacija teh procesov in nabora različnih spretnosti ter
                  znanj. Obe opredelitvi predvidevata preoblikovanje kompleksnejših proble-
                  mov v serijo algoritemskih korakov oz. rešitev, ki jih lahko izvede stroj, človek
                  ali oba (Hazzan idr., 2020).
                    Poimenovanje RM namiguje, da gre za način mišljenja. Strinjamo se z Jean-
                  nette M. Wing (2006), da gre za enega od pristopov spopadanja z nalogami


                  284
   279   280   281   282   283   284   285   286   287   288   289