Page 284 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Špela Pugelj in Sanela Hudovernik

Čeprav sta sorodna (UNESCO, 2022a; Zavod Republike Slovenije za šolstvo,
2023), je pri DT poudarek, da temeljijo na digitalnih podatkih (Castro, 2019;
Sailer idr., 2021; Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2023), ki so zapisani bi-
narno (Voitsekh, 2023). Imajo torej diskretne, nezvezne vrednosti (Gorenšek
in Kohont, 2018), medtem ko zvezni, analogni podatki niso zaporedje 0 in
1 (Voitsekh, 2023). Dvom o krovnem pojmu je odveč, saj IKT zajemajo tudi
analogne tehnologije, kar je bistvena razlika glede na DT. Te namreč obdelu-
jejo digitalne podatke, vsakršen analogni prenos ali obdelava podatkov je iz
pojma DT zato izključen. Tudi Castro (2019) ter Sailer idr. (2021) pravijo, da so
DT širše gledano na računalnikih osnovani sistemi, kjer so podatki zapisani
binarno, torej digitalno.
Za delo z DT je torej potrebna digitizacija (Education, Audiovisual and Cul-
ture Executive Agency, 2019; Gorenšek in Kohont, 2018; Mergel idr., 2019; Vo-
itsekh, 2023), ki je tudi predpogoj za digitalizacijo. Gre za dva različna, čeprav
povezanatermina(Gorenšek in Kohont,2018;Gradillasin Thomas,2025).Digi-
tiziramo analogne podatke – pretvorimo jih v digitalne z namenom nadaljnje
uporabe (Voitsekh, 2023). Spremeni se kanal prenosa, informacija pa ostane
enaka (Mergel idr., 2019). Šele za tem nastopi druga faza oz. digitalizacija, kjer
se fokus s pretvorbe podatkov premakne na vse večjo uporabo DT v družbi
(Bumann in Peter, 2019). Ta proces prinaša spremembe in nove načine delo-
vanja družbe (Gradillas in Thomas, 2025; Mergel idr., 2019; Voitsekh, 2023), pri
tem pa izobraževanje ni izjema (Bijuklič, 2024).
Prisotnost teh dveh procesov v ospredje postavlja posameznikove DK. Me-
nimo,daobstajakonsenz o dokajširoki opredelitvi tegapojma.Vosnovi pou-
darja tehnične veščine (Bećirović, 2023) in rabo IKT (Ministrstvo za izobraže-
vanje, znanost in šport, 2018; Education, Audiovisual and Culture Executive
Agency, 2019; Falloon, 2020; UNESCO, 2023; Kožuh idr., 2021; Redecker, 2017;
Vuorikari idr., 2022), hkrati pa zajema še mnoga znanja, stališča, vrednote in
spretnosti, ki jim je skupna kakršna koli povezanost z IKT. Strinjamo se s Ha-
tosom idr. (2022) ter z Gabrielo Kiryakovo in Danielo Todorovo Kozhuharovo
(2024), da je DK večplasten pojem.
S tehnološkim napredkom se je razvila tudi ideja RM. Opredeljeno je bo-
disi kot način mišljenja, sklop miselnih procesov ali pa kot miselna naravna-
nost, ki je v bistvu kombinacija teh procesov in nabora različnih spretnosti ter
znanj. Obe opredelitvi predvidevata preoblikovanje kompleksnejših proble-
mov v serijo algoritemskih korakov oz. rešitev, ki jih lahko izvede stroj, človek
ali oba (Hazzan idr., 2020).
Poimenovanje RM namiguje, da gre za način mišljenja. Strinjamo se z Jean-
nette M. Wing (2006), da gre za enega od pristopov spopadanja z nalogami

284