Page 285 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Vseživljenjsko učenje v digitalnem času: enoten jezik za digitalno prihodnost

in iskanja rešitev. Vendar se od ostalih razlikuje po tem, da najprej predvideva
dekompozicijo problema, kjer nastopijo različni miselni procesi. Šele v drugi
fazi poteka iskanje rešitev za manjše, obvladljivejše podprobleme, ki zapo-
redoma vodijo do končne rešitve celotne naloge. Tu pa so poleg miselnih
procesov v ospredju različne spretnosti spopadanja s problemi (iteracija, is-
kanje vzorcev ...). Zato menimo, da RM ni le sklop miselnih procesov, ampak
so njegov del tudi omenjene spretnosti.
RM je sicer tesno povezano z računalništvom (Ministrstvo za izobraževa-
nje, znanost in šport, 2018; Denning in Tedre, 2021; Ezeamuzie in Leung, 2022;
Hazzan idr., 2020), vendar pa Denning in Tedre (2021) ter Cansu in Cansu
(2019) opozarjajo, da nas še ne uči računalniške znanosti. Predstavlja le njene
osnovne ideje, ki so lahko temelj za nadaljnje izobraževanje. Prav to kaže na
širšo uporabnost RM tudi na drugih področjih (Ministrstvo za izobraževanje,
znanost in šport, 2018; Cansu in Cansu, 2019; Education, Audiovisual and Cul-
tureExecutiveAgency,2019;Ezeamuziein Leung,2022;Fesakisidr.,2022;Tang
idr., 2020; Wing, 2006; 2011).
Strinjamo se z Jeannette M. Wing (2006) ter Ndudijem O. Ezeamuzijem in
Jessico S. C. Leung (2022), zato predlagamo opredelitev RM kot miselnega
pristopa k reševanju problemov, ki v prvi fazi predvideva njihovo dekompo-
zicijo,vdrugipauporabo različnihmiselnihprocesovinveščinzaoblikovanje
algoritemske rešitve.
Pojem UI naj bi predstavljal enako inteligenco kot pri človeških dejanjih
(Collins idr., 2021). Gre za računalniški sistem, ki mu programska oprema
(UNESCO, 2023; Salas-Pilco idr., 2022) omogoča strojno simulacijo človeške
inteligence (Cukurova idr., 2024; Rakovac Bekes in Galzina, 2022; Wang, 2019),
denimo odločanja, predvidevanja, prilagajanja. UI torej ni nekaj nadnarav-
nega, pač pa kompleksna povezava med strojno in programsko opremo, ki
z analizo velikih količin podatkov prihaja do novih zaključkov – odgovorov,
odločitev, idej.
Prispevek razkriva potrebo po jasnem razlikovanju in dosledni uporabi teh
pojmov v teoriji ter praksi. Le tako bo moč doseči boljše razumevanje med
raziskovalci, oblikovalci kurikula in praktiki v izobraževanju. Na podlagi pre-
gleda literature predlagamo jasno konceptualno razmejitev med pojmi IKT,
DT, digitizacija, digitalizacija, DK, RM in UI:

– IKT kot krovni pojem zajema tako digitalne kot analogne tehnologije,
ki omogočajo komunikacijo, ustvarjanje in prenos informacij.
– DT je podskupina IKT, ki temelji izključno na digitalno zapisanih podat-
kih.

285