Page 282 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 282

Špela Pugelj in Sanela Hudovernik


                  nje, znanost in šport, 2018; Lodi in Martini, 2021), rekurzije³ (Fesakis idr., 2022;
                  Lodi in Martini, 2021; Wing, 2011), odpravljanja napak (Cansu in Cansu, 2019;
                  Fesakis idr., 2022; Lodi in Martini, 2021; Tang idr., 2020).
                    Pogleda odražata tesno povezanost RM z računalništvom (Ministrstvo za
                  izobraževanje, znanost in šport, 2018; Ezeamuzie in Leung, 2022; Hazzan idr.,
                  2020), vendar je v izobraževanju nanj treba gledati širše (Denning in Tedre,
                  2021; Li idr., 2020), ne zgolj kot del računalniške znanosti (Denning in Tedre,
                  2021; Lodi in Martini, 2021; Wing, 2006; 2011). Uporabno je na mnogih znan-
                  stvenih in strokovnih področjih pa tudi v vsakdanjem življenju (Ministrstvo za
                  izobraževanje,znanost in šport,2018;Cansuin Cansu,2019;Education,Audio-
                  visual and Culture Executive Agency, 2019; Ezeamuzie in Leung, 2022; Fesakis
                  idr., 2022; Tang idr., 2020; Wing, 2006, 2011).


                  Umetna inteligenca (UI)
                  UI je del temeljnih sprememb v svetu (Niemi idr., 2023). Izraz se je prvič ura-
                  dno pojavil na konferenci v Dartmouthu leta 1956 (Collins idr., 2021). Osnovni
                  namen UI je izdelati kot človek razmišljujočo napravo (Flogie in Aberšek,
                  2019) – strojno simulacijo človeške inteligence, ki se pojavi pri opravljanju
                  določenih nalog (Cukurova idr., 2024; Rakovac Bekes in Galzina, 2022). Najpo-
                  membnejše ob tem je posnemanje kognitivnih funkcij (učenje, interakcija z
                  okoljem, ustvarjalnost, dojemanje, odločanje) (Collins idr., 2021; Rakovac Be-
                  kes in Galzina, 2022; Salas-Pilco idr., 2022). UI pri delovanju z algoritmi obde-
                  luje velike nabore podatkov (UNESCO, 2023; Salas-Pilco idr., 2022).
                    Več definicij UI pojmuje kot računalniški sistem (European Commission,
                  2019; Rakovac Bekes in Galzina, 2022; Salas-Pilco idr., 2022), ki se uči med
                  kompleksnim iskanjem vzorcev v podatkih (Rakovac Bekes in Galzina, 2022)
                  in s tem prilagaja svoje vedenje (Wang, 2019), zato pogosto daje vtis samo-
                  stojnosti (Vuorikari idr., 2022). Zajema strojno učenje, statistične metode ter
                  pristope, ki temeljijo na logiki in znanju (European Commission, 2022). Za po-
                  dane cilje lahko generira vsebino, napovedi, priporočila, odločitve, vplivajoč
                  na okolja, s katerimi je v interakciji (European Commission, 2019; Vuorikari
                  idr., 2022).
                    V izobraževanju UI predstavlja pripomoček za individualizacijo in prilaga-
                  janje (Niemi idr., 2023). Učitelja podpira pri odzivanju na potrebe učencev
                  (Salas-Pilco idr., 2022), administrativnih opravilih (Cukurova idr., 2024; Euro-
                  pean Commission, 2022), načrtovanju in strokovnem razvoju (Kasneci idr.,


                 ³ Rekurzija je vrsta algoritma, kjer pri reševanju problema algoritem kliče samega sebe (Otu idr.,
                  2023).


                  282
   277   278   279   280   281   282   283   284   285   286   287