Page 268 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Sara Brezigar

kovno dediščino v sodobnem kontekstu (Arendt in Reershemius, 2024; Ide
in Pustejovsky, 2010). Pomemben prispevek teh platform je, da odpravljajo
percepcijo, da so manjšinski jezik zgolj nekaj »starega«, kar je povezano s tra-
dicijo, z zgodovino ali dediščino, in ustvarjajo zavest, da so ti jeziki tudi nekaj
aktualnega in modernega. To je seveda še posebej pomembno predvsem pri
mlajši populaciji, ki je s pogledom pogosto usmerjena v prihodnost.
Orodja za prevajanje in obdelavo naravnega jezika, ki jih poganja umetna
inteligenca, so močno izboljšala komunikacijo in dostopnost za vse jezike,
še posebej pa za manjšinske. Te tehnologije zdaj omogočajo prepoznavanje
narečij, kar znatno izboljšuje natančnost njihovih prevajalskih storitev. Prvi
modeli strojnega prevajanja (angl. machine translation – MT) so se spopadali
z nezanemarljivimi slovničnimi zapleti. Že napredek na področju strojnega
prevajanja z nevronskimi mrežami (angl. neural machine translation –NMT)
jemočnoizboljšalorodja,kotstaGoogleTranslateinMicrosoftTranslator,zla-
sti za manj razširjene jezike (Carl in Braun, 2017). Eksponenten razvoj umetne
inteligence v zadnjih letih pa je to izboljšanje še pospešil. Pomemben pri-
mer tega napredka je bil projekt prevajanja valižanščine, podprt z Googlovo
umetno inteligenco, pri katerem so že uporabljali algoritme globokega uče-
nja za izboljšanje natančnosti in uporabnosti prevoda (Jones, 2020; Jones in
Cooper, 2016; Prys idr., 2019). Tudi aplikacija Facebook Translations je uporab-
nikom omogočila, da prispevajo prevode gradiv v manjšinske jezike, s čimer
so govorci manjšinskih jezikov po eni strani širili digitalno prisotnost svojega
manjšinskega jezika, po drugi pa tudi izboljševali dostopnost gradiv v njem
(Lenihan, 2013).
Manjšinskim jezikom so digitalni razkorak pomagale premostiti tudi teh-
nologije za prepoznavanje in sintezo govora (angl. Automatic Speech Reco-
gnition – ASR), med katere sodi npr. Mozillin Common Voice³ (Láncos, 2021).
Omogočile so namreč prepisovanje in glasovni izpis (Láncos, 2021). V Evropi
je razvoj sinteze govora za baskovščino in valižanščino dodatno izboljšal teh-
nologije za pretvorbo glasu v besedilo ter tako olajšal komunikacijo v teh je-
zikih (Orero, 2021; Russell idr., 2022; Jones, 2022). Poleg tega vrhunski dosežki
umetne inteligence, kot so nove različice GPT in tehnike globokega učenja,
nenehno izboljšujejo kakovost samodejnih prevodov, zaradi česar so digi-
talne vsebine dostopnejše v različnih jezikovnih skupnostih (Prys in Jones,
2024; Watkins, 2024). Lokalizacija digitalnih izdelkov, vključno s programsko
opremo, z videoigrami in s spletnimi mesti, je prav tako močno razširila do-
stopnost teh izdelkov v različnih jezikih. Zmožnost jezikovnega prilagajanja

³ https://www.mozillafoundation.org/en/common-voice/.

268