Page 272 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 272

Sara Brezigar


                  škega udejstvovanja, vendar tudi pomembni izzivi jezikovne asimetrije digi-
                  talnih prostorov in digitalne dostopnosti za marginalizirane skupnosti. Zdi
                  se, da se ti isti izzivi ponavljajo tudi v primeru tehnologij 4IR, ki pa so te pro-
                  store razširile, povečale njihove zmožnosti in predvsem pohitrile njihovo de-
                  lovanje. Pričakujemo lahko, da se bo zaradi značilnosti tehnologij 4IR položaj
                  manjšinskih jezikovvtemprostoruhitrejekrepilali slabil.Hiterrazvojteh teh-
                  nologij namreč pomeni tudi, da je dokaj preprosto zamuditi njihovo trans-
                  formacijsko vlogo. Da bi lahko izkoristili potencial teh tehnologij, bi bilo po-
                  membno, da bi javne ustanove ta orodja začele strateško uporabljati za zago-
                  tavljanje storitev za govorce manjšinskih jezikov. S tem bi namreč postavile
                  standarde za koriščenje obravnavanih tehnologij na področju manjšinskih
                  jezikov. Z vključevanjem tehnologij v sisteme javnih storitev lahko vladajoči
                  spodbudijo, da se manjšinski jeziki ne le ohranijo, temveč tudi dejavno upo-
                  rabljajo v vsakodnevni komunikaciji in pri koriščenju javnih storitev. Stalno
                  vlaganje tako v tehnološke inovacije kot tudi v pobude manjšinskih skupno-
                  sti bo, tudi ob ustreznem političnem okviru, bistveno za ohranjanje jezikovne
                  raznolikosti, jezikovne vitalnosti in dostopnosti manjšinskih jezikov v svetu,
                  ki je vse bolj digitalen.

                       Zahvala
                       Prispevek je nastal v okviru raziskovalne programske skupine P5-0444 Vseži-
                       vljenjsko učenje za trajnostno družbo prihodnosti.


                       Literatura
                       Arendt, B., in Reershemius, G. (Ur.). (2024). Heritage languages in the digital age:
                          The case of autochthonous minority languages in Western Europe (177. zv.).
                          Channel View Publications.
                       Ariyani, F., Putrawan, G. E., Riyanda, A. R., Idris, A. R., Misliani, L., in Perdana, R.
                          (2022). Technology and minority language: An Android-based dictionary
                          development for the Lampung language maintenance in Indonesia. Ta-
                          puya: Latin American Science, Technology and Society, 5(1), 2015088.
                       Belmar, G., in Glass, M. (2019). Virtual communities as breathing spaces for mi-
                          noritylanguages:Re-framingminoritylanguageuseinsocialmedia.Adep-
                          tus, 14, 1968.
                       Belmar, G., in Heyen, H. (2021). Virtual Frisian: A comparison of language use in
                          North and West Frisian virtual communities. V Proceedings of the 7th inter-
                          national conference on language documentation and conservation (str. 123–
                          132). University of Hawai‘i at M¯ anoa.
                       Bettinson,M.(2019). Enablinglarge-scalecollaborationinlanguageconservation
                          [Neobljavljena doktorska disertacija]. University of Melbourne.
                       Carl, M., in Braun, S. (2017). Translation, interpreting and new technologies. V


                  272
   267   268   269   270   271   272   273   274   275   276   277