Page 267 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 267

Nove tehnologije in jezikovne manjšine


             učinkovita orodja za predstavitev njihove kulture, jezika in tradicije svetovni
             javnosti. Če so pred razvojem IKT jezikovne manjšine svojo kulturo pred-
             stavljale predvsem v lokalnem okolju z muzeji in gradivi, razstavami, prire-
             ditvami in drugimi aktivnostmi, imajo danes z družbenimi omrežji odprto
             okno v svet (Belmar in Heyen, 2021). Brez dragih finančnih vložkov se lahko
             predstavijo na različnih platformah, kot so Facebook, Instagram, YouTube,
             in vstopajo ne le v domove lokalnega manjšinskega in večinskega prebival-
             stva, temveč se lahko tako učinkovito predstavijo tudi širši svetovni javnosti
             (Llanes-Ortiz, 2023; Belmar in Heyen, 2021).
               Digitalne tehnologije so omogočile tudi krepitev kulturnih identitet in je-
             zikovno raznolikost. Platforme, kot so YouTube, TikTok in Instagram, uporab-
             nikom omogočajo ustvarjanje in deljenje vsebin v jezikih, kot so valižanščina,
             baskovščina in škotska gaelščina, ter tako spodbujajo nastanek in delovanje
             digitalnih skupnosti, ki ohranjajo jezikovno dediščino (Cunliffe, 2019).
               AR- in VR-tehnologije omogočajo še dodaten korak v smer ohranjanja jezi-
             kovnih manjšin. Projekti ohranjanja kulturne dediščine, kot je npr. Baskovski
             virtualni muzej, zdaj uporabljajo VR zato, da ponujajo interaktivne eksponate
             v baskovščini, s čimer zgodovina in jezik postajata dostopnejša mlajšim ge-
             neracijam (Zabaleta idr., 2019).
               AR in VR spodbujata tudi poglobljeno učenje jezikov: uporabnikom omo-
             gočata, da se z jeziki srečujejo v situacijah, ki so podobne realnemu vsakda-
             njemu življenju in ustrezno umeščene v realistični kontekst (Karakas, 2023).
             Platforme, kot je VR-platforma ImmerseMe¹, npr. ponujajo simulacije po-
             polne potopitve v izbranem jeziku, tako da lahko uporabniki vadijo pogovor,
             kot da bi bili v avtentični situaciji iz resničnega življenja (Isaacson, 2024). Med
             prvimi pilotnimi poskusi tovrstne uporabe tehnologije za učenje manjšin-
             skih jezikov velja omeniti platformo CreeQuest VR (Mertz, 2017), za evropske
             manjšinske jezike pa so trenutno na voljo predvsem možnosti nadgradnje
             vsebin v manjšinskih jezikih z GoogleEarth VR. Te tehnologije poganjajo tudi
             orodja, ki s spodbujanjem aktivne rabe jezika krepijo prizadevanja za ohra-
             njanje in revitalizacijo manjšinskih jezikov ter krepitev jezikovnih veščin pri
             njihovih govorcih (in novih govorcih). Tovrstna orodja so zelo priročna in do-
             stopna preko mobilnih aplikacij in platform. Med njimi je npr. tudi Duolingo²,
             ki zdaj ponuja tečaje manjšinskih jezikov, kot sta valižanščina in škotska gael-
             ščina. Takšne platforme povečujejo razpoznavnost in vidljivost manjšinskih
             jezikov in spodbujajo mlajše generacije, da spoznavajo in krepijo svojo jezi-


            ¹ https://immerseme.co/.
            ² https://www.duolingo.com/.


                                                                            267
   262   263   264   265   266   267   268   269   270   271   272