Page 263 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Nove tehnologije in jezikovne manjšine

vorcev. Prispevek zaključujemo z razpravo o izzivih, ki se pojavljajo pri rabi
tehnologij 4IR v kontekstu manjšinskih jezikov, in s priporočili za oblikovanje
politik, ki bi podpirale jezikovno raznolikost v dobi 4IR.

Družbene spremembe, tehnologija, jezik
Družbene spremembe se nanašajo na spreminjanje kulture, vedenja, druž-
benih institucij in družbene strukture skozi čas. Vključujejo spremembe druž-
benih norm, vrednot, prepričanj, običajev in praks ter spremembe v organi-
zaciji in delovanju družbenih institucij ter sistemov. Zaradi pomembnih do-
godkov ali inovacij se lahko družbene spremembe odvijajo skozi daljša ča-
sovna obdobja ali hitro (Lin, 2014). Nanje vplivajo različni dejavniki, kot so
npr. gospodarski razvoj, politična gibanja, demografski premiki, kulturne iz-
menjave,okoljskespremembein–kotvprimeru,kigaobravnavamovnašem
prispevku – tehnološki napredek (Lin, 2014).
Na področju jezika lahko tehnologijo opredelimo kot sistem orodij, digital-
nih infrastruktur in komunikacijskih mehanizmov, ki olajšujejo, spreminjajo
in posredujejo človeško interakcijo, prenos informacij ter ohranjanje znanja
(McOmber, 1999; Dor, 2015). Vključuje digitalne platforme, obdelavo jezika s
pomočjo umetne inteligence in mobilne komunikacijske sisteme, ki vplivajo
na jezikovno vedenje in vitalnost jezika.
Jennifer Jackson-Preece (2018, str. 231) meni, da je pri obravnavi medseboj-
nega vpliva tehnologije in jezikovnih pravic manjšin potreben širši pogled na
koncept jezika:

»[J]ezik« je več kot le kategorija analize, ki jo uporabljajo družboslovci.
Predvsem gre za niz življenjskih praks, ki se zdaj vse pogosteje izva-
jajo na spletu. Jezik sam po sebi tvori družbena razmerja, družbena raz-
merja pa ga oblikujejo in pogojujejo (Wodak in Fairclough, 1997). Kon-
tekst, v katerem jezik deluje, je »intersubjektivni konstrukt«, vpet v po-
sebne prakse produkcije, distribucije in recepcije ter v širše kulturne,
družbene, politične in ekonomske prakse (Koller, 2012[b]).

Jackson-Preece (2018, str. 331) poleg tega opozarja, da je tehnologija »ključ-
na sestavina konteksta prav zato, ker olajšuje jezikovno produkcijo, distribu-
cijo in recepcijo.«
Volti (2009, str. 6) je tehnologijo opredelil kot »sistem, ki ga je ustvaril člo-
vek in ki uporablja znanje in organizacijo za izdelavo predmetov in tehnik za
doseganje določenih ciljev«. Z etnolingvističnega vidika je tehnologija hkrati
dejavnik spodbujanja sprememb na jezikovnem področju in orodje za ohra-

263