Page 264 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Sara Brezigar

njanje jezika. Kakšen je njen kumulativni učinek, pa je odvisno od stopnje
njene dostopnosti in kulturne integracije ter od njene zmožnosti, da digi-
talno predstavi jezikovno raznolikost (prim. Carroll, 2017). Kot sociotehnični
konstrukt je tehnologija lahko sredstvo za posredovanje v digitalnih prosto-
rih, kjer prevladujejo večinski jeziki. Podpira lahko tudi prizadevanja za revi-
talizacijo ogroženih jezikov z avtomatiziranim prevajanjem, s sintezo govora
in spletnimi leksikoni (Ide in Pustejovsky, 2010).
S širšega sociološkega vidika je odnos med družbenimi spremembami in
tehnologijo dinamičen proces. Več teoretičnih pristopov osvetljuje različne
vidike, kako tehnološki napredek vpliva na družbo. Teorija akterjev in omre-
žij (angl. Actor-Network Theory – ANT) npr. poudarja vzajemen vpliv tehno-
logije in družbe (Latour, 1996), kjer človeški in nečloveški akterji, vključno z
digitalnimi orodji, oblikujejo jezikovne prakse; aplikacije za učenje jezikov in
prevajalska orodja z umetno inteligenco ne le olajšujejo komunikacije, tem-
več jo (pre)oblikujejo, saj aktivno vplivajo na to, kako se jeziki uporabljajo in
ohranjajo. Teorija difuzije inovacij (Rogers, 1962) nadalje pojasnjuje, kako se
nove tehnologije širijo in uveljavljajo oz. kako hitro jih ljudje sprejemajo. Za-
znanauporabnost in dostopnost tehnologijestameddejavniki,ki vplivajo na
sprejemanje orodij, kot so npr. spletni slovarji in programska oprema za av-
tomatsko prepisovanje (Straub, 2009). Razumevanje teh procesov in vzorcev
je ključnega pomena za oblikovanje smiselnih in učinkovitih politik za ohra-
njanje manjšinskih jezikov ter krepitev jezikovnih veščin njihovih govorcev.

Metodologija
Prispevek temelji na teoretični raziskavi, katere cilj je analizirati vpliv tehno-
logij četrte industrijske revolucije na ohranjanje in razvoj manjšinskih jezikov
v Evropi s sintezo obstoječe znanstvene literature, da bi identificirali ključne
načine uporabe naprednih tehnologij v kontekstu ohranjanja manjšinskih je-
zikov ter trende, priložnosti in izzive, povezane s takšno uporabo.
Zbiranje literature in iskanje ustreznih virov je potekalo med marcem 2024
in februarjem 2025, analiza in sinteza zbranega gradiva pa sta bili zaključeni
do marca 2025. V končno sintezo je bilo vključenih 49 znanstvenih in strokov-
nih virov, ki ponujajo empirične ali teoretične vpoglede v uporabo digitalnih
tehnologij in tehnologij 4IR v kontekstu manjšinskih jezikov. Izbor virov je te-
meljil na naslednjih merilih:

– tematska relevantnost (jezikovne manjšine, digitalna tehnologija, u-
metna inteligenca, jezikovna revitalizacija, 4IR, tehnologija, digitalna
tehnologija);

264