Page 271 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Nove tehnologije in jezikovne manjšine

za učenje nekaterih manjšinskih jezikov, možnosti za avtentično piljenje jezi-
kovnih veščin v teh jezikih in sodelovanje posameznikov pri vidikih ohranja-
nja ter razvoja jezika, ki so bili v preteklosti primarno v domeni jezikoslovcev
in drugih strokovnjakov.
Kljub obetavnemu potencialu teh tehnoloških inovacij pa njihova učinko-
vitost pri spodbujanju ohranjanja in revitalizacije manjšinskih jezikov ni sa-
moumevna. Tako kot pri vključevanju manjšinskih jezikov v digitalno okolje
bo tudi pri uvajanju orodij 4IR ključno vlogo igralo vprašanje, v kolikšni meri
bo ta tehnologija uspešno vključena v vsakdanje življenje govorcev manjšin-
skih jezikov. Mnoge manjšinske skupnosti nimajo dostopa do ustrezne infra-
strukture ali interneta (Taylor and Kochem, 2022), kar omejuje njihovo spo-
sobnost uporabe digitalnih orodij za ohranjanje jezika. Tudi razvoj orodij 4IR
za številne manjšinske jezike je vse prej kot samoumeven in upravičena je bo-
jazen, da bodo ta orodja na razpolago samo razvitejšim, številčnejšim ali bo-
gatejšim jezikovnim skupnostim. Pomembna bosta torej odpravljanje digi-
talnihneenakostiinzagotavljanjedostopnostitehnologije.Najtršiorehpabo
nedvomno vprašanje omejenosti virov. Sistemi, ki delujejo na osnovi ume-
tne inteligence, potrebujejo velike količine podatkov za učinkovito delova-
nje, vendar manjšinski jeziki pogosto nimajo dovolj digitalnih virov (Madima
in Makananise, 2025). To otežuje razvoj učinkovitih jezikovnih modelov. Zato
se govorci manjšinskih jezikov kljub napredku še vedno pogosto soočajo z
ovirami pri dostopu do pomočnikov, ki jih poganja umetna inteligenca, in do
avtomatiziranih storitev. Poleg tega številne platforme in digitalne storitve, ki
jih poganja umetna inteligenca, še vedno dajejo prednost večjim, široko raz-
širjenim jezikom, kar lahko še poslabša morebitno marginalizacijo manjšin-
skih jezikov. Zaradi vse večje avtomatizacije in digitalizacije trga dela obstaja
tudi tveganje, da bi se pozornost z lokalnih jezikov preusmerila na globalno
prevladujoče jezike, zlasti v poklicnem in izobraževalnem okolju (Williams in
Jewell, 2022), kar bi lahko negativno vplivalo na prisotnost manjšinskih jezi-
kov v novih digitalnih prostorih.
Nazadnje je treba izpostaviti še, da tehnologije pogosto dajejo prednost
standardiziranim oblikam jezika, kar lahko vodi v zanemarjanje ali izginjanje
lokalnih narečij in različic, na katerih pogosto temelji kulturna identiteta lo-
kalne skupnosti. Tehnologije za ohranjanje jezika morajo biti občutljive na
kulturne in etnične posebnosti, saj lahko neustrezna uporaba teh tehnolo-
gij vodi v homogenizacijo ali napačno predstavitev jezikovnih skupnosti. Za
učinkovito uporabo tehnologij 4IR pri ohranjanju manjšinskih jezikov je torej
potreben premišljen in uravnotežen pristop.
Ob pojavu digitalnih tehnologij so nastali novi (virtualni) prostori člove-

271